V javnosti je namreč v sredo nemalo prahu dvignil dopis iz urada predsednice republike, ki so ga novembra posredovali ministrstvu za javno upravo, v njem pa predlagali ureditev dodatkov k plačam funkcionarjev v državnih organih. Ob tem so predlagali spremembe zakonodaje, po katerih bi javnim uslužbencem in funkcionarjem, torej tudi predsednici republike in funkcionarjem v njenem uradu, pripadal dodatek za delovno dobo, specializacijo, dvojezičnost, manj ugodne delovne pogoje, nevarnost in posebne obremenitve ter delo v manj ugodnem času.

Finančni minister Boštjančič, ki je po odstopu ministrice Sanje Ajanović Hovnik do začetka tega tedna začasno vodil tudi ministrstvo za javno upravo, je v današnjem odzivu poudaril, da je ob urejanju sistema plač treba urediti tudi sistem nagrajevanja v javnem sektorju, kamor sodijo tudi funkcionarji. "To seveda še ne pomeni kakršnegakoli namiga v kakršnokoli smer," je zatrdil po današnji seji vlade.

Hkrati je izpostavil, da so problemi plačnega sistema javnega sektorja večplastni, kaj so pravilna razmerja, je stvar debate oziroma dogovora in tako tudi razume dopis predsedničinega urada. Po njegovem prepričanju zato iz tega ne gre delati medijskega viharja. Komentarji, da je na podlagi dopisa moč sklepati, da predsednica ni zadovoljna s svojo plačo oz. da želi višje plačilo, pa ne prispevajo k dosegu dogovora s skupinami v javnem sektorju, ampak razplamtevajo razlike med njimi, je poudaril Boštjančič.

Tudi v uradu predsednice so v sredo poudarili, da predsednica republike ni nikoli trdila, da ni zadovoljna s svojo plačo, temveč se zavzema za ustavno skladen in pravičen sistem plač funkcionarjev in vseh javnih uslužbencev.

Na ministrstvu so medtem v odgovoru na dopis predlagane spremembe zavrnili, se pa strinjajo, da je treba vrednotenje dela funkcionarjev preučiti.