Gašper Kralj je pisatelj in prevajalec, rojen v Ljubljani. Doktoriral je iz socialne antropologije, aktivizem pa ga je iz Slovenije popeljal v Mehiko in Gvatemalo, leta 2010 je odpotoval v Španijo, obiskal Katalonijo in tam ostal več let.

Roman Škrbine je njegov drugi roman skozi katerega se prepletajo zgodbe protagonistov, ki pripovedujejo svoje zgodbe. Prostor je tisti, ki osebam v Škrbinah daje občutek vsaj navidezne varnosti in je obenem temeljno vezivo pripovedi. Današnji čas, ki tem osebam pripada, je namreč sila negotov in – dezorientiran, kot je pisatelj v okviru literarnega večera zaupal, se je v samem romanu dotaknil današnjega sveta mladih in njihove življenjske poti.

Roman Škrbine je po besedah kritika Sama Ruglja narativno nadaljevanje Kraljevega prvenca - Rok trajanja, ki pa je tokrat izpisano dvoglasno v prvih osebah. V Škrbinah nas namreč pripovedovalec, precej podoben avtorju, nekdanji aktivist in prevajalec, odpelje na neko konferenco v Barcelono, kjer naj bi sodeloval kot prevajalec, tam se zaplete s Claro. Kot je zaupal Kralj, je lik prevajalca dejansko pisal po svoji podobi, se je pa v nekaterih karakteristikah popolnoma oddaljil od sebe, saj je roman nenazadnje le fikcija. Kljub temu ne moremo mimo vprašanja, ali je morda, ne glede na odmike karakteristik glavnega junaka, to osebnoizpovedni roman. Kot je Kralj izpostavil, kljub podobnostim z njim samim v realnem življenju naj ne bi šlo za osebnoizpovedno zgodbo.

Protagonista zgodbe tako pritegne zgodba Clare, ki mu pove, da je štiri leta preživela v zaporu, saj so jo na trajektu dobili, ko je v podvozju Audija tihotapila hašiš. V nadaljevanju pa se njuna zgodba odigra kot nenavadna ljubezenska igra, položena na drsenje skozi notranje in zunanje prostore in zato ključna tudi za njuno razmerje. Roman Škrbine vsekakor v svoji drugačnosti bralca pritegne.