DRŽAVA SE POŽVIŽGA NA EDINSTVENO ŠKOLJČNO SIPINO: Namesto naravovarstvenega statusa bi tukaj gradila tretji pomol za Luko Koper (VIDEO)

Ankaran

Ankaransko školjčno sipino, edinstveno v Sloveniji, ogroža vsakodnevno drobljenje lupin zaradi hoje obiskovalcev, pa tudi množično odnašanje školjk. Čeprav Občina Ankaran in naravovarstveniki izpostavljajo pomen območja, pa to nima naravovarstvenega statusa, v prihodnosti pa je na sipini možna celo gradnja tretjega pomola koprskega pristanišča.

Školjčna sipina leži v bližini sredozemskega slanega travnika pri Sv. Nikolaju. Slednji sodi v zavarovano območje Nature 2000, obiskovalci pa se lahko čezenj sprehodijo po dvignjeni leseni pešpoti, ki omogoča ohranjanje narave. Medtem školjčna sipina, ki jo od slanega travnika ločuje manjše ankaransko pristanišče Sv. Katarina, nima naravovarstvenega statusa.

Kot so povedali na ankaranski občini, so ponosni, da imajo redke in izjemne habitate, kot je školjčna sipina. Ta ima po njihovi oceni nedvomno velik turistični potencial. Kot so dodali, varstvu narave in njenih posebnosti pripisujejo velik pomen, vendar na območju ne morejo investirati ali urejati prostora, saj gre za del območja, ki ga ureja državni prostorski načrt za pristanišče Koper.

Foto: Facebook Krajinski park Debeli rtič/Suzana Kos

Ob tem so na občini opozorili, da veljavni prostorski načrt na tej lokaciji predvideva tretji pomol pristanišča, s tem pa uničenje širšega območja naravnega okolja. Če bi želeli školjčno sipino zavarovati, bi lahko občina dala pobudo za njeno zaščito, a o tem trenutno ne razmišljajo. "Zaenkrat občina nima takih načrtov. O tovrstnih korakih bi se morali uskladiti z lastnikom zemljišča, torej Republiko Slovenijo, ki pa ima na tem območju predvidene druge dejavnosti," so pojasnili.

Podobno so opozorili tudi naravovarstveni nadzorniki iz Krajinskega parka Debeli rtič. "Ali bo konkretno to območje dolgoročno ohranjeno, je odvisno od lastnika - Republike Slovenije in načrtov, ki jih ima s tem območjem," so zapisali.

V Luki Koper so v kratkem odgovoru o načrtih glede gradnje pomola in morebitnega uničenja školjčne sipine nakazali, da se s tretjim pomolom trenutno še ne konkretneje ukvarjajo. "V Luki Koper prednost namenjamo razvoju in širitvi skladiščnih ter manipulativnih površin v okviru prvega in drugega pomola, kjer imamo vso potrebno infrastrukturo in razvito logistiko," so zapisali.

Školjčna sipina pri Ankaranu, ki ji nekateri pravijo tudi pokopališče školjk, je sicer nastala zaradi poglabljanja plovnih poti za potrebe koprskega pristanišča v 80. letih prejšnjega stoletja. "Izkopani material je bil odložen na obalo ter izpostavljen zunanjim dejavnikom, kot so dež, veter in valovanje morja. Mulj se je izpral in prikazala se je bela školjčna sipina," so opisali naravovarstveni nadzorniki iz krajinskega parka.

Foto: Facebook Visit Ankaran

Gre za izjemen in redek habitat, kjer so našteli lupine vsaj 71 različnih vrst polžev in 60 vrst školjk. V takšnem obsegu in s takšnim nastankom ga ne najdemo nikjer drugje v Sloveniji, poudarjajo v krajinskem parku. Dodali so še, da so ogrodja odmrlih organizmov pomembna kot podlaga za pritrditev alg, spužv in drugih organizmov, dom za rake samotarje in druge mikroorganizme, istočasno pa tudi zmanjšujejo erozijo obale.

Kopičenje ostankov fosilnih ali današnjih organizmov, ki jih na določeno mesto odloži morje, strokovno imenujemo tanatocenoza. Pogovorni izraz pokopališče školjk pa po pojasnilih naravovarstvenikov iz krajinskega parka ni najbolj primeren, "saj ne gre za pokopališče in ne zgolj za školjke".

Nabiranje lupin nakopičenih školjk in polžev je po obalnem obrežju precej razširjeno, opažajo naravovarstveni nadzorniki. Čeprav ne gre za kaznivo dejanje, pa to ni priporočljivo, opozarjajo. "V nekem trenutku v prihodnosti bo iz školjčne sipine, sestavljene iz celih lupin, v vsakem primeru nastal droben pesek. Hoja in pobiranje lupin pospešita ta proces, zato se sipina hitreje spreminja, kot bi se sicer," so zapisali.

Ankaranski naravovarstveniki ob tem javnost pozivajo k upoštevanju temeljnih ciljev varstva narave. Znotraj naravnih in drugih posebnih območij je potrebno hoditi po urejenih poteh, ob tem pa naj obiskovalci ne motijo živali ter ne nabirajo organizmov in spominkov. "Za seboj ne puščamo ničesar, še posebej ne odpadkov, odnašamo pa le mir, zadovoljstvo in kakšno lepo fotografijo," so poudarili. Pozivu se pridružujejo tudi na spletni strani visitankaran.si.

Sicer pa v Krajinskem parku Debeli rtič v sodelovanju z občino pripravljajo informativno tablo z zanimivostmi o školjčni sipini in opozorili. Kot so napovedali, naj bi tablo ob sipini predvidoma postavili še letos.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
alfa |  31 .01. 2023 ob  21: 03
12
ankarančani ,zbudite se ,da ne bo prepozno,namreč nikoli več ne boste imeli mirnega spanca zaradi hrupa ,ko bodo medtem preštevali šoldke...
monty |  31 .01. 2023 ob  20: 28
13
Obcina Ankaran je nastala prav v bran obcanov pred popotom in Luko..in glej zlomka…vseno bodo imeli kot v Kopru pred nosom pomol in velike ladje, hrup pa vsako leto vedno glasnejsi da ne mores vec po noci mirno spati..