Lesena ladja je nastala v času med zadnjo četrtino 12. in zadnjo četrtino 10. stoletja pred našim štetjem. Dolga je bila deset metrov, poganjalo jo je 12 veslačev, služila pa je za obalno plovbo. Po poročanju Hine, ki se sklicuje na današnji Jutarnji list, je veren primer zgodovinskega ladjedelništva ter priča o bogati pomorski in ladjedelniški zgodovini Istre.

Ladjo so predstavili direktor Arheološkega muzeja Istre Darko Komšo, podvodna arheologinja Ida Koncani Uhač, Marko Uhač iz konservatorskega oddelka v Pulju in Giullia Boetto, direktorica francoskega centra Camille-Jullian v Žminju, kjer se v enem od muzejskih depojev trenutno nahajajo njeni ostanki.

Po treh tednih intenzivnega potapljanja in izkopavanja te dragocene arheološke dediščine zdaj hrvaški in francoski strokovnjaki čistijo izkopane ostanke.

Ostanke ladje so odkrili leta 2008 približno sto metrov stran od obale na globini dveh metrov. Največje presenečenje je bilo radiokarbonsko datiranje strukture ladje iz štirih svetovnih laboratorijev, ki je konstrukcijo ladje postavilo v začetno obdobje kulture Histra, je pojasnila arheologinja Kocani Uhač.

Ladja iz Zambratije je najstarejši primer šivane ladje v Sredozemlju. Glede na arhitekturne rešitve in konstrukcijo, tehniko šivanja in spajanja delov ter sistem tesnjenja trupa v širšem sredozemskem prostoru nima primere, je zapisala novinarka Jutarnjega lista Barbara Ban.