S fantomskimi zastoji se srečujemo vsakodnevno, glede na stalno rast prometa pa se znajo v prihodnosti pojavljati še pogosteje. Tovrstni zastoji, za katere smo večinoma krivi vozniki sami, so eden od bolj motečih dejavnikov v prometu, saj so razlog za številne zamude, slabo voljo in slabšo porabo goriva.

Do pojava fantomskih zastojev prihaja predvsem v času prometnih konic

Na Javni agenciji Republike Slovenije za varnost prometa (AVP) pravijo, da v času prometnih konic hitrost zaradi povečanega števila vozil bistveno pade. "Zato morajo vozniki večkrat celo nepričakovano ustaviti, kmalu za tem pa spet voziti tako, kot da se ni nič zgodilo. Tako lahko v samo pol minute obstane tudi 100 vozil. Vzrok za nastanek fantomskih zastojev je ravnanje voznikov. Gre za posledico vožnje na prekratki varnostni razdalji, poznega zmanjševanja hitrosti ob dohitevanju počasnejših vozil in menjave prometnih pasov (prehitevanje), zaradi česar so drugi vozniki prisiljeni zmanjšati hitrost," so pojasnili.

Fantomskim zastojem se lahko izognemo z vožnjo na ustrezni varnostni razdalji

Na Agenciji za varnost prometa pravijo, da to pomeni, da morajo vozniki pravočasno prilagajati hitrost vožnje prometnemu toku in spremljati dogajanje prometa tudi daleč pred seboj. Zelo pomembno je tudi, da čim manj vozijo po levem pasu, menjavo prometnih pasov pa izpeljejo brez vpletanja drugih vozil. Torej, da se ne vrivajo v kolono. Vozniki s takšno vožnjo ogrožajo vse udeležence v prometu. V skrajnem primeru pride v takšnih okoliščinah tudi do naleta vozil. V zadnjih petih letih je zaznati trend povečanja števila naletnih trčenj na avtocestah, ki so lahko tudi posledica fantomskih zastojev.

V spodnjem videu si lahko ogledate animacijo, ki prikazuje razloge za nastanek fantomskih zastojev.

Levi prometni pas na avtocesti je namenjen zgolj prehitevanju

Avtocesta velja za najvarnejšo cesto, ki ima glede na število vozil in prevoženo razdaljo manj nesreč kot ostale ceste. Toda ob tem na Agenciji za varnost prometa opozarjajo, da še vedno preveč voznikov uporablja levi prometni pas za vožnjo po avtocesti, pri tem pa pozabljajo, da je ta namenjen zgolj prehitevanju: "Zaradi neupravičene uporabe levega prometnega pasu se hitrost vseh voznikov posledično zniža, v času prometnih konic pa se promet večkrat celo ustavi. Pretočnost prometa tako postaja slabša, hitrost vseh vozil pa se posledično zmanjša, kar vodi do zastojev in povečuje tveganja nevarnosti naleta vozil."

Vztrajanje na prehitevalnem pasu, ko bi se voznik moral umakniti nazaj na voznega, je značilno zlasti v jutranjih in popoldanskih prometnih konicah, ko se vsem mudi v službo ali domov in so prepričani, da bodo tako prej prispeli na cilj. Zato na Agenciji za varnost prometa znova poudarja, da je vožnja po levem prometnem pasu, ko voznik ne prehiteva nobenega vozila, prepovedana. Za vožnjo je namenjen desni prometni pas.

Vsi vozniki z načinom vožnje vplivajo na pretočnost in varnost prometa

Z vožnjo po avtocesti lahko prihranimo veliko časa. Pogosto pa pozabljamo, da lahko z načinom vožnje vplivamo na to, kako bo potekal promet po avtocesti. Ta bo bolj tekoč in predvsem bolj varen predvsem s pravilno izvedenimi manevri prehitevanja in vračanja na desni prometni pas.

"Na Agenciji za varnost prometa želimo voznike spomniti, da pri vožnji na avtocesti ne velja prosta izbira prometnih pasov. Desni prometni pas je namenjen vožnji (vozni pas), levi prometni pas pa prehitevanju (prehitevalni pas). Prehitevanje po desnem prometnem pasu je prepovedano! Pred prehitevanjem vozila se mora voznik prepričati, da to lahko stori varno, nato pa prehiteti brez oklevanja. Po končanem prehitevanju se mora čim prej vrniti na desni prometni pas," so poudarili.

Obenem so še izpostavili, da se v prometnih konicah promet pogosto zgosti na obeh prometnih pasovih. V tem primeru lahko kolona vozil na desnem prometnem pasu vozi hitreje od kolone vozil na levem prometnem pasu. To pa ne šteje za prehitevanje.

Ob vsakem zastoju ustvarimo reševalni pas!

Ob tej priložnosti velja spomniti še na pomen ustvarjanja reševalnega pasu ob vsakem zastoju. Na Agenciji za varnost prometa so ob tem povedali, da mora biti ta dovolj širok za varno vožnjo intervencijskih vozil. Vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na skrajnem levem prometnem pasu, se morajo razvrstiti čimbolj levo, tudi čez robno črto smernega vozišča. Vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na desnem prometnem pasu, pa se morajo razvrstiti čimbolj desno, tudi čez robno črto smernega vozišča, kar vključuje tudi odstavni pas. "Pri reševanju življenj in čim hitrejšem dostopu intervencijskih služb je pomembna vsaka sekunda in pravilno vzpostavljen reševalni pas lahko odloča o preživetju pomoči potrebnega," so še poudarili.

V spodnjem videu si lahko ogledate animacijo pravilne vožnje po avtocesti ter ustvarjanja reševalnega pasu ob vsakem zastoju.