Voditelji sedmih najrazvitejših držav sveta (G7), ki so se v četrtek sestali v Italiji, so načeloma dosegli dogovor o posojilu Ukrajini v vrednosti 50 milijard dolarjev, ki bo podprto z zamrznjenimi ruskimi sredstvi, in naročili finančnim ministrstvom, naj podrobnosti zaključijo v nekaj tednih. "Imamo politični konsenz na najvišji ravni za ta dogovor," je dejal visoki ameriški uradnik. "In to je 50 milijard dolarjev (46 milijard evrov) letos, ki bodo namenjene Ukrajini," poroča The National.
G7 SE STRINJA S POSOJILOM UKRAJINI: 46 milijard evrov iz zamrznjenih sredstev Rusije (FOTO)
Svet
Kijev 'potrebuje denar zdaj' v vojni proti Moskvi, pravi predsednik Evropskega sveta
Povečanje podpore Ukrajini z uporabo zamrznjenih ruskih sredstev je bila prioriteta na dvodnevnem vrhu, pri čemer se je predsednik Volodimir Zelenski v četrtek pridružil voditeljem G7 na posebni seji v luksuznem letovišču Borgo Egnazia ob Jadranskem morju. 27 držav EU je marca sprejelo načrt za usmerjanje večine nepričakovanih dobičkov iz zamrznjenih sredstev, večinoma hranjenih v Belgiji, v sklad za vojaško pomoč Ukrajini. Dobički so ocenjeni na tri milijarde evrov letno. Vendar so ZDA pritiskale na G7, naj hitreje zagotovi več denarja za Kijev, je dejal predsednik Evropskega sveta Charles Michel nekaj ur pred potrditvijo dogovora. "To je glavni namen, kako zagotoviti več denarja za Ukrajino, ker potrebujejo denar zdaj," je Michel povedal novinarjem.
Dogovor o posojilu, ki naj bi bil Ukrajini dodeljen do konca leta, je sprožil vprašanja o tem, kaj bi se zgodilo, če bi bila zaplenjena ruska državna sredstva sproščena ali ne bi ustvarila toliko dobička, kot je bilo pričakovano. Evropski diplomati so dejali, da je treba še dodelati natančen mehanizem za zagotovitev teh posojil. Ameriški uradnik je dejal, da so ZDA pripravljene zagotoviti celotnih 50 milijard dolarjev, vendar je dodal, da bi lahko njihov prispevek bil "znatno manjši", saj bo to skupna pobuda. "Ne bomo edini posojilodajalci. To bo posojilni sindikat. Tveganje bomo delili, ker imamo skupno zavezo, da to dosežemo," je povedal uradnik.
G7 Summit. Clear support for Ukraine, international law, and a just peace.
— Volodymyr Zelenskyy / Володимир Зеленський (@ZelenskyyUa) June 13, 2024
Every day we strengthen our positions and our defense of life.
Every meeting serves the purpose of giving Ukraine new opportunities for victory. I am grateful to all of our partners.
???????? ???????? ???????? ???????? ???????? ????????… pic.twitter.com/rGtWgqqtM5
Vendar ni želel razkriti, koliko ali če bodo druge države G7 prispevale. "Ne bom govoril za druge delegacije, mislim, da je res njihova naloga povedati, ali bodo prispevale k posojilu," je dejal. Dodal je, da bo končna izjava, ki so jo voditelji v Apuliji sprejeli, govorila o "posojilih v množini". "Lahko vam zagotovim, da ZDA ne bodo edini posojilodajalci v sindikatu," je dejal uradnik.
Nove sankcije proti Moskvi
Države G7 so ta teden povečale pritisk na Moskvo, saj so ZDA v sredo razširile svoje sankcije na finančne institucije, za katere se šteje, da podpirajo rusko vojno gospodarstvo. ZDA so prav tako omejile sposobnost ruske vojaške industrijske baze, da izkorišča določeno ameriško programsko opremo in informacijske tehnologije. Velika Britanija je v četrtek sledila z enakimi sankcijami, vključno z napadom na glavno moskovsko borzo. Premier Rishi Sunak je dejal, da bo Velika Britanija "vedno stala ob strani Ukrajini v njenem boju za svobodo". Med novimi ukrepi Združenega kraljestva so tudi prve sankcije proti plovilom v tako imenovani senčni floti ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki jo Kremelj uporablja za izogibanje zahodnim omejitvam na izvoz nafte.
Sankcije so namenjene tudi dobaviteljem streliva, strojev, mikroelektronike in logistike za rusko vojsko, je dejal Downing Street. Ti dobavitelji vključujejo subjekte na Kitajskem, v Izraelu, Kirgiziji in Turčiji, skupaj z ladjami, ki prevažajo vojaško blago iz Severne Koreje v Rusijo. Voditelji G7 so prav tako izrazili podporo ameriškemu načrtu za prekinitev ognja v Gazi in dejali, da so zaskrbljeni zaradi zaostrovanja napetosti na libanonsko-izraelski meji.