Za storitve kurativnega zdravljenja ter zdravila in drugo medicinsko blago je bilo porabljenih 77,6 odstotka vseh tekočih izdatkov za zdravstvo. Za zdravstveni del storitev dolgotrajne oskrbe pa je bilo namenjenih 12,3 odstotka vseh sredstev, so zapisali na spletni strani Statističnega urada RS (Surs).

Izdatki za kurativno zdravljenje so bili v primerjavi z letom 2023 višji za 7,3 odstotka, izdatki za zdravila in drugo medicinsko blago pa za 5,1 odstotka. Povečali so se tudi izdatki za zdravstveni del dolgotrajne oskrbe, in sicer za osem odstotkov, medtem ko so izdatki za preventivo narasli za 1,7 odstotka.

Delež javnih virov financiranja je leta 2024 znašal 85,5 odstotka, delež zasebnih virov pa 14,5 odstotka. Zaradi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja so se zmanjšala sredstva iz prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj, kar je vplivalo na manjši delež zasebnih in večji delež javnih virov financiranja.

Po letu 2024 prostovoljna zdravstvena zavarovanja vključujejo le še dodatna prostovoljna zavarovanja, kot so nadstandardna zavarovanja ali hitrejši dostop do storitev. Obvezni zdravstveni prispevek, ki je nadomestil dopolnilno zdravstveno zavarovanje, pa je postal del skladov socialne varnosti. Ti so v letu 2024 pokrili 76,9 odstotka tekočih izdatkov za zdravstvo.

Zaradi sprememb pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju se je spremenila tudi struktura zasebnih izdatkov. Največji delež so predstavljali neposredni izdatki gospodinjstev, in sicer 88,9 odstotka. Prostovoljna zdravstvena zavarovanja so obsegala 5,1 odstotka, izdatki podjetij za sistematske preglede zaposlenih 5,4 odstotka, izdatki neprofitnih institucij pa 0,7 odstotka.

Gospodinjstva so za zdravstvene storitve in blago namenila 807 milijonov evrov, kar je 9,4 odstotka več kot leto prej. Največ denarja iz lastnega žepa so porabila za zdravila in drugo medicinsko blago, in sicer 51,8 odstotka vseh izdatkov. Sledili so izdatki za ambulantne kurativne obravnave s 43,4 odstotka, pri čemer so zobozdravstvene storitve predstavljale 13,8 odstotka vseh tovrstnih doplačil.

Izdatki za storitve v bolnišnicah so predstavljali 37,8 odstotka vseh tekočih izdatkov za zdravstvo. Za storitve v zunajbolnišničnih ambulantah je bilo namenjenih 25,3 odstotka, za zdravila in drugo medicinsko blago 21,5 odstotka, medtem ko je bilo ustanovam za zdravstveno nego in domovom namenjenih šest odstotkov vseh izdatkov.

Skupni izdatki za dolgotrajno oskrbo so presegli milijardo evrov. Za zdravstveni del dolgotrajne oskrbe starostno onemoglih, bolnih in invalidnih oseb je bilo namenjenih 767 milijonov evrov oziroma osem odstotkov več kot leto prej, za socialni del pa 268 milijonov evrov oziroma 9,6 odstotka več. Skupna nominalna rast izdatkov za dolgotrajno oskrbo je znašala 8,4 odstotka, kar predstavlja 1,5 odstotka BDP.

Največ sredstev za zdravstveni del dolgotrajne oskrbe, 51,5 odstotka, je bilo namenjenih izvajanju oskrbe v institucijah. Sledili so izdatki za oskrbo na domu z 48,1 odstotka, pri čemer so upravičenci lahko prejemali pomoč v obliki storitev, kot so patronažna služba ali oskrbovalec družinskega člana, ali pa v obliki denarnega prejemka. Nekaj manj kot pol odstotka sredstev je bilo namenjenih dnevnemu varstvu.

V primerjavi z letom prej so se izdatki za izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu – zdravstveni del povečali za 12,3 odstotka, izdatki za oskrbo v institucijah pa za 4,3 odstotka.

Po prvih ocenah so tekoči izdatki za zdravstveno varstvo brez investicij v letu 2025 dosegli 6,8 milijarde evrov. Glavni vir financiranja so ostali skladi socialne varnosti, ki so predstavljali 76,3 odstotka vseh virov. Neposredni izdatki gospodinjstev v obliki doplačil ali samoplačništva so predstavljali 12,3 odstotka, sredstva centralne in lokalne države 9,4 odstotka, sredstva zavarovalnic, podjetij in nepridobitnih institucij pa dva odstotka vseh virov financiranja.