Občina Izola je marca 2026 objavila javni razpis za oddajo namenskih najemnih stanovanj v najem mladim in mladim družinam. Na razpis je prispelo 41 vlog, razpisne pogoje pa je izpolnjevalo 15 prosilcev, od tega 13 v kategoriji M1 – mladi posamezniki. Postopek preverjanja pravočasnosti in popolnosti vlog je vodila občinska uprava. "Pravočasnost in popolnost prispelih vlog je po pravilih upravnega postopka preverjala občinska uprava. Za izvedbo vrstnega reda upravičencev do dodelitve namenskega najemnega stanovanja je župan s sklepom imenoval komisijo. Člani komisije so bili javni uslužbenci, zaposleni na Občini Izola," navajajo na občini. 

Kot izhaja iz javno objavljenega seznama, je bila med upravičenci do dodelitve občinskega najemnega stanovanja v skupini M1 – mladi posamezniki tudi občinska svetnica gibanja Svobode Elma Sinanbegović. Kot so potrdili v kabinetu župana Milana Bogatiča, pa se je občinska svetnica stanovanju odpovedala. "Med upravičenci v skupini M1 – mladi posamezniki je tudi občinska svetnica, ki pa se je stanovanju odpovedala," so navedli na Občini Izola.

Posamezniku v kategoriji M1 sicer skladno s površinskimi normativi pripada stanovanje v velikosti od 20 m2 do 45 m2. Po pojasnilih občine se za stanovanja, ki so bila predmet tokratnega razpisa, najemnine gibljejo od 172 evrov do največ 444 evrov.

Sinanbegović: "Stanovanje, ki mi je bilo dodeljeno, ne ustreza mojim potrebam"

Občinska svetnica Sinanbegović pojasnjuje, da se je na razpis prijavila zato, ker je izpolnjevala vse pogoje in je želela rešiti svoje stanovanjsko vprašanje. "Na razpis sem se prijavila, ker sem izpolnjevala vse razpisne pogoje in sem kot mlada občanka reševala svoje stanovanjsko vprašanje," je zapisala v odgovoru na naša vprašanja. Potrdila je, da ji je bilo stanovanje dodeljeno, nakar pa se je odpovedala sklenitvi najemne pogodbe. "Ocenila sem, da konkretno stanovanje, ki mi je bilo dodeljeno, ne ustreza mojim potrebam, zato sem se odločila, da najemne pogodbe ne sklenem," je pojasnila.

Na vprašanje, ali bi se morala kot občinska svetnica vzdržati kandidature na razpisu, katerega pravno podlago je sprejel občinski svet v tem mandatu, pa meni, da za to ni razloga. "Ne. Menim, da ni razloga, da bi bila kot občinska svetnica prikrajšana za pravico, ki jo imajo vsi občani, ki izpolnjujejo razpisne pogoje. Pred prijavo sem preverila tudi vprašanje morebitnega nasprotja interesov in bilo mi je pojasnjeno, da prijava ni sporna," je zapisala v svojem odgovoru.

Na vprašanje, ali bi morali občinski funkcionarji zaradi zagotavljanja zaupanja javnosti prostovoljno odstopiti od kandidiranja na razpisih lastne občine, pa je zapisala: "Menim, da je bistveno, da so postopki zakoniti, transparentni in enaki za vse. Če funkcionar izpolnjuje vse pogoje in pri tem ne gre za nasprotje interesov ali kakršno koli privilegirano obravnavo, ne vidim razloga, da bi bil avtomatično izključen iz uveljavljanja pravic, ki pripadajo tudi drugim občanom."

Prepričana je, da v tem primeru ni bilo nasprotja interesov. "Razumem, da se lahko v javnosti pojavijo različna mnenja, vendar menim, da je treba izhajati iz dejstev. V mojem primeru ni bilo nasprotja interesov. Pred prijavo sem to vprašanje preverila in bilo mi je pojasnjeno, da prijava ni sporna. Na razpis sem se prijavila pod enakimi pogoji kot vsi ostali upravičenci, postopek je potekal skladno z veljavnimi pravili, na koncu pa se za sklenitev najemne pogodbe sploh nisem odločila. Zato menim, da v tem primeru ni bilo ne privilegiranega položaja ne neprimernega ravnanja," je še pojasnila Sinanbegović.

KPK opozarja na večja korupcijska tveganja

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) poudarja, da občinskim svetnikom zakon ne prepoveduje kandidiranja na javnih razpisih za občinska stanovanja, če se v celoti izločijo iz vseh postopkov, povezanih z razpisom, in nanj ne vplivajo. Opozarja, da so takšni razpisi zaradi povezanosti kandidatov z občino izpostavljeni večjim korupcijskim tveganjem, zato je ključna popolna transparentnost in dosledno dokumentiranje vseh postopkov. KPK ocenjuje, da Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZintPK) že ureja omejitve poslovanja in nasprotje interesov, popolna prepoved kandidiranja funkcionarjev na javnih razpisih pa bi lahko posegla v ustavno zagotovljene pravice.

"Določbe ZIntPK funkcionarjem, med katere spadajo tudi občinski svetniki, ne prepovedujejo kandidiranja na javnih razpisih. Ne glede na to, da občina v skladu s prvim odstavkom 35. člena ne sme poslovati s subjekti (in fizičnimi osebami), ki so povezani s funkcionarji na zakonsko opredeljen način, pa v tretjem odstavku istega člena zakon podaja izjeme od teh poslov - med katere spadajo tudi javni razpisi. To pomeni, da se občinski svetnik lahko prijavi na javni razpis občine, mora pa se kot občinski svetnik v celoti izločiti iz opravljanja javnih nalog v povezavi s tem razpisom in se skladno z načeli integritete tudi vzdržati kakršnih koli vplivov na postopek, ki poteka na občini," so zapisali v odgovorih na naša vprašanja.

Kot še dodajajo, so postopki oziroma razpisi, na katerih kandidirajo osebe, ki so z občino povezane, "izpostavljeni večjim korupcijskim tveganjem". "Z vidika ZIntPK pa je pomembno, da uradne osebe, ki v postopku sodelujejo in odločajo, prepoznajo okoliščine nasprotja interesov, da se nanje ne izvajajo neprimerni vplivi ali pritiski, če do takih pritiskov pride, pa morajo le te prijaviti. Predvsem pa mora biti zagotovljena enakopravna obravnava vseh kandidatov. Zato pa je nujno, da se vse aktivnosti v takšnih primerih čim bolj dosledno dokumentira. Prav s popolno transparentnostjo lahko javni sektor na lokalni (in državni ravni) krepi zaupanje, da je njegovo delovanje v javnem interesu," poudarjajo na KPK.

Glede na dejstvo, da občinski svet opravlja nadzor nad delom občinske uprave, občinska uprava pa obenem vodi postopek javnega razpisa, na katerega se lahko prijavi tudi občinski svetnik, pa poudarjajo, da mora občinska uprava delovati v skladu z vsemi pravili, ki veljajo za konkreten postopek javnega razpisa. "Občinski svet in tudi druge osebe, ki v teh postopkih nimajo pristojnosti, ne smejo kakorkoli vplivati ali izvajati pritiskov na občinsko upravo oziroma uradne osebe, ki te postopke vodijo. Zato morajo biti osebe, ki postopke vodijo, pozorne na takšne situacije in jih ustrezno zaznavati ter prijaviti," še poudarjajo na KPK.