Muller opozarja, da bi ruski predsednik Vladimir Putin lahko napade izkoristil za preizkus, kako bi reagirala nevtralna država in kako Nato. "Na Poljskem in v baltskih državah že vidimo, da Rusi nenehno preizkušajo meje," dodaja.

Že prejšnji teden je švicarski obrambni minister Martin Pfister jasno povedal, da bi bila Švica v primeru napadov brezpilotnih letal popolnoma nemočna. "Danes se naša protizračna obramba ne bi mogla ubraniti pred takim vdorom brezpilotnih letal," je poudaril.

Muller pa opozarja, da to velja tudi za balistične rakete, hipersonične izstrelke in križarske rakete. "Daleč smo še od tega, da bi imeli učinkovito protizračno obrambo. Jasno pa je, da bi morali biti pripravljeni pred letom 2030."

Na nevarnosti opozarja tudi Paul Winiker, nekdanji član luzernske vlade in član društva Pro Militia. Pojasnil je, da je prva faza hibridnega vojskovanja – kibernetski napadi – že v teku. "Naslednja faza so zračni napadi," je dejal za Sonntagszeitung.

Švicarsko obrambno ministrstvo priznava, da obstoječi sistemi, kot so lovci F/A-18 ali protiletalski topovi, niso sposobni obrambe proti majhnim brezpilotnim letalom, križarskim raketam, balističnim izstrelkom ali hipersoničnemu orožju.

Zvezna vlada je zato naročila 36 lovcev F-35 in pet baterij protizračne obrambe Patriot za obrambo na večjih razdaljah, kar bi lahko zaščitilo približno tretjino ozemlja države. Poleg tega bodo kupili tudi pet baterij Iris-T.

Toda tudi če bodo vse načrtovane nabave izvedene, ostaja resen problem – pomanjkanje streliva. Postavlja se vprašanje, ali se bo Švica z obstoječimi načrti res lahko učinkovito zaščitila pred zračnimi grožnjami.