V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin marca na letni ravni v povprečju zvišale za 5,4 odstotka, k rasti cen pa so najbolj vplivale podražitve naftnih derivatov. V primerjavi s februarjem so se cene medtem znižale za 1,1 odstotka, deflacijo pa je pripisati predvsem cenejši električni energiji.
K INFLACIJI NA LETNI RAVNI NAJBOLJ PRIPOMOGLA DRAŽJI BENCIN IN HRANA: Na mesečni zaradi cenejše elektrike deflacija
Slovenija
Cene blaga so bila marca v povprečju za 6,7 odstotka, cene storitev pa za 2,8 odstotka višje kot leto prej, je danes sporočil državni statistični urad.
Podražitev naftnih derivatov je imela največji vpliv na inflacijo na letni ravni (prispevale so 1,3 odstotne točke). Bencin se je podražil za 30,3 odstotka, dizelsko gorivo za 29,5 odstotka, tekoča goriva pa za 12,1 odstotka. Za 6,9 odstotka dražja hrana je k inflaciji prispevala eno odstotno točko.
Izdelki in storitve iz skupine stanovanjska in gospodinjska oprema in tekoče vzdrževanje stanovanj so se v povprečju podražili za 8,5 odstotka. Toplotna energija se je podražila za 51,9 odstotka, novi avtomobili za 9,9 odstotka, gostinske storitve za sedem odstotkov in oblačila za 6,9 odstotka.
Nižja cene elektrike za 29,8 odstotka je medtem inflacijo marca na letni ravni ublažila za eno odstotno točko.
Pri marčni deflaciji v mesečni primerjavi so ključno vlogo imele nižje cene električne energije (prispevale so 1,6 odstotne točke). Ta se je zaradi začasne oprostitve plačila določenih prispevkov na podlagi pocenila kar za 38,9 odstotka.
Naftni derivati so se marca glede na mesec prej podražili in ublažili deflacijo. Dizelsko gorivo je bilo dražje za 8,6 odstotka, bencin za 8,1 odstotka, tekoča goriva pa za 7,9 odstotka. Oblačila so se podražile za 3,5 odstotka.
Cene počitniških paketov so se marca v primerjavi s februarjem povečale za 16,1 odstotka, mobilne telefonije pa za tri odstotke. Izdelki in storitve iz skupine stanovanjska in gospodinjska oprema ter tekoče vzdrževanje stanovanj so bili dražji za 0,7 odstotka, hrana pa za 0,4 odstotka.
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila marca šestodstotna (marca lani je znašala 0,1 odstotka). V mesečni primerjavi so se cene znižale za 0,4 odstotka, povprečna 12-mesečna rast cen pa je bila 3,8-odstotna, je še sporočil statistični urad.
Javnofinančni primanjkljaj lani znašal 5,2 BDP
Javnofinančni primanjkljaj je medtem lani znašal 2,705 milijarde evrov ali 5,2 odstotka BDP, kar je 961 milijonov evrov manj, kot je znašal leta 2020. Bruto dolg je dosegel 74,7 odstotka BDP in se je relativno znižal za 5,1 odstotne točke BDP, je danes objavil državni statistični urad. Primanjkljaj podsektorja centralna država je lani znašal 2,944 milijarde evrov, druga dva sektorja pa sta ustvarila presežek. Lokalna država ga je ustvarila v višini 60 milijonov evrov, skladi socialne varnosti pa 178 milijonov evrov.