Svet zavoda je moral najprej izbrati svojega predsednika. Mileno Kramar Zupan, ki je bila izvoljena pred tremi meseci, je namreč vlada odpoklicala. V svetu zavoda jo je nadomestil Miroslav Berger. Za novo predsednico so izbrali Suzano Bolčič Agostini.

Na seji so odobrili naložbo v nakup novega angiografa, naprave za slikanje ožilja, vredne več kot 2,5 milijona evrov. V bolnišnici so v prepričanju, da bo aparat kupila država, že uredili prostor, zaposlili specialista in usposobili drugo osebje. Potem ko so sredi leta na ministrstvu za zdravje spremenili načrte, so se v Izoli odločili, da bodo naložbo izpeljali sami.

Člani sveta so podprli tudi spremembe cenika samoplačniških storitev po novem letu, seznanili pa so se s podatki o poslovanju zavoda in čakalnih vrstah.

V prvih devetih mesecih leta je bolnišnica ustvarila približno 200.000 evrov presežka prihodkov nad odhodki. Do oktobra je imel zavod približno 63 milijonov evrov prihodkov in odhodkov, kar predstavlja 81 odstotkov letnega finančnega načrta.

V zadnjih treh mesecih sicer ne bodo dobili plačila za vse opravljene storitve, ker so na nekaj področjih že presegli omejitve. Strokovnemu direktorju Tomažu Gantarju se zdi absurdno, da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ne plača za vse storitve na urgenci, kjer bolnišnica ne more odločati, koliko pacientov bo morala sprejeti. Nardin je ocenil, da bodo zaradi tega na urgenci opravili za več kot 300.000 evrov neplačanih storitev.

V zvezi s čakalnimi vrstami v bolnišnici poudarjajo, da zaradi sistema naročanja, ki vsem uporabnikom omogoča prijavo na katerokoli zdravstveno ustanovo v Sloveniji, sami ne morejo narediti veliko. Gantar je med obremenjenimi področji izpostavil kardiologijo, kjer čakalna doba z napotnico z oznako zelo hitro presega 200 dni, in gastroenterologijo. Na številnih področjih so čakalne dobe v zadnjem letu skrajšali, tako da so zdaj "blizu meje sprejemljivega", a je to lahko le kratkoročno, je še dejal.

Nardin je opozoril tudi, da še ne vedo, ali bodo lahko v prihodnjem letu nagrajevali dodatno delo zdravnikov. Če z njimi ne bodo smeli podpisati podjemnih pogodb, bodo šli popoldne delat drugam, dragocene naprave v bolnišnici pa bodo v tem času ostale neizkoriščene, je dejal. Gantar je pripomnil, da bi bil odhod strokovnjakov v zasebni sektor katastrofa za bolnike.

V poročilu za svet zavoda je omenjeno tudi število dodatnih operacij, ki bi jih lahko izvedli. Nardin je pojasnil, da jih ne bodo izvedli brez plačila, razen če svet zavoda to izrecno odobri. Po njegovih besedah je bilo prejšnje vodstvo bolnišnice ocenjeno za slabo zato, ker je dovoljevalo izvajanje neplačanih storitev, in ne, ker bi bolnišnica slabo opravljala svoje delo.