Strokovnjaki s področja medicine dela opozarjajo na nujno prilagoditev dela starejšim. Predstojnici kliničnega inštituta za medicino dela Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Metodi Dodič Fikfak se zdi pomembno, da delodajalci poznajo razvoj človeka. "Če naj bodo ljudje čim dlje zdravi, je treba dvigniti kulturo gibanja in ohranjanja zdravja, hkrati pa kulturo varnega dela in ergonomsko urejenih delovnih mest," je pozvala na konferenci o vplivu dolgotrajne oskrbe na posameznike in delodajalce v organizaciji podjetja Tax-Fin-Lex, ki je bila 12. marca.

dr. Metoda Dodič Fikfak

Glede vprašanja produktivnosti pri starejših je pozvala k previdnosti. Veliko študij sicer res navaja, da je najvišja produktivnost okrog 40. leta starosti. Po drugi strani pa nekatere ameriške študije pripisujejo največjo produktivnost starim med 60 in 70 let, sledi pa starostna skupina med 70. in 80. letom. Je pa rezultat študij odvisen od tega, kaj merijo, je opozorila.

Tako je denimo raziskava, ki je merila produktivnost agentov v zavarovalnici po številu sklenjenih pogodb, pokazala, da produktivnost agentov s starostjo raste. "Temu botruje tudi t. i. biološka logičnost. Ljudje namreč starejšim bolj zaupajo," je pojasnila. Podobne rezultate kot raziskava med zavarovalniškimi agenti je dala raziskava med delavci v proizvodnji avtomobilov. V skladu z njo je majhnih napak s starostjo sicer več, a velike napake delajo mladi delavci.

Ocena učinka, ki ga ima staranje na produktivnost, je v ZDA za naslednji dve desetletji blizu nič, je izpostavila. V prid starejšim po njenih besedah govori tudi raziskava o prijaviteljih patentov v 21. stoletju, po kateri se starost pri prijavi prvega patenta zvišuje. Prijavitelji patentov so stari sicer približno 50 let.

Tistim, ki se starejših delavcev bojijo zaradi odhodov v bolniški stalež, Dodič Fikfak odgovarja s statističnimi podatki. Ti kažejo, da gredo najmanj pogosto v bolniški stalež zaposleni, stari 65 let in več. Medtem so najpogosteje v bolniškem staležu stari od 20 do 44 let. Res pa je, da je teža bolezni največja pri starejših delavcih, je dodala. Največji delež bolniškega staleža pri starejših delavcih je zaradi bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva. Sledijo pa poškodbe in zastrupitve izven dela.

Opozorila je tudi na raziskavo v Sloveniji, ki je pokazala na visok delež odgovorov, ki kažejo na nezadovoljstvo z delom pri mlajših, in odgovorov, da svojega dela ne bodo mogli opravljati pri starosti 60 let. Kot je dejala, se ob takih odgovorih porodi vprašanje, kako bo takšen človek lahko delal. "Če že pri starosti 40 let veš, da pri 60. letu ne boš zmogel," je opomnila. "To pomeni, da ljudi vzgajamo za prejemnike dolgotrajne oskrbe. Če pa želimo, da bodo skrbeli sami zase in za sočloveka še pri 70. ali 80. letih, jih moramo vzgajati drugače," je pozvala.