Denarna socialna pomoč je namenjena zadovoljevanju minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje.

Upravičenci do te pomoči so tisti, ki si ne morejo zagotoviti preživetja sami z delom, pravicami ali zavarovanjem iz dela, z dohodki iz premoženja ali drugih virov, nadomestili, prejemki po drugih predpisih, s pomočjo tistih, ki so jih dolžni preživljati, ali na drug način, ki ga določa zakon. Prav tako so upravičenci tisti, ki zase in za svoje družinske člane ne morejo zagotoviti sredstev v višini minimalnega dohodka iz razlogov, na katere ne mrejo vplivati, in so uveljavili pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih ter pravico do oprostitev in olajšav po zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.

Prejemnik denarne socialne pomoči mora izpolnjevati več pogojev: prijavljen mora biti v ustrezni evidenci brezposelnih oseb ali aktivnih iskalcev zaposlitve na Zavodu RS za zaposlovanje, višina njegovega lastnega dohodka ne sme presegati višine minimalnega dohodka, nima premoženja in prihrankov, ki bi mu omogočali preživetje, poleg tega pa mora aktivno reševati svojo socialno problematiko.

Z varstvenim dodatkom medtem država ranljivim osebam zagotavlja sredstva za kritje življenjskih stroškov, in sicer tistih, ki nastanejo v daljšem obdobju, kot so stroški z vzdrževanjem stanovanja ali na primer nadomeščanje trajnih potrošnih dobrin.

Pogoji za varstveni dodatek so status trajno nezaposljive osebe ali status osebe, ki je trajno nezmožna za delo, starost nad 63 let (ženske) oziroma 65 let (moški) in da oseba ni delovno aktivna (ni zaposlena); lastni dohodek ne presega cenzusa ter nezmožnost zagotavljanja materialne varnosti zaradi okoliščin, na katere upravičenec nima vpliva.

Cenzus za denarno socialno pomoč za prvo odraslo osebo ali samsko brezposelno osebo je 421,89 evra, za zaposleno osebo 637,05 evra. Višina je odvisna od višine dohodkov, števila družinskih članov, premoženja, prihrankov in zagotovljene oskrbe ter morebitnega obstoja krivdnega razloga (na primer neprijavljenost pri zavodu za zaposlovanje ali prestajanje zaporne kazni). Cenzus za varstveni dodatek za samsko osebo je 620,18 evra. Višina je odvisna od cenzusa in lastnega dohodka, maksimalna je 198,29 evra.

Kot so pojasnili na ministrstvu za delo, je bilo septembra v Sloveniji 50.236 prejemnikov denarne socialne pomoči in 21.295 prejemnikov varstvenega dodatka.

V preteklosti se je marsikateri upravičenec odrekel socialni denarni pomoči ali varstvenemu dodatku, ker ni želel, da bi jo morali potomci vračati. Zakonodaja se je nato leta 2016 spremenila in vračanje dedičev ob dedovanju je potrebno le še v določenih primerih.

Če je umrli imel premoženje, lahko država ali občina, ki je umrlemu plačevala socialno pomoč oz. varstveni dodatek, zahteva zmanjšanje dedne mase za višino te pomoči. V posameznih primerih, ko bi takšno vračilo materialno ogrozilo dediče, lahko ti od pristojnega centra za socialno delo zahtevajo oprostitev tega vračila. Obveza vračila pa ne velja za dediče upravičencev, ki niso imeli v lasti stanovanja ali stanovanjske hiše, kjer so imeli stalno bivališče, v vrednosti nad 120.000 evrov.

A na ministrstvu še vedno zaznavajo primere, ko osebe ne želijo uveljavljati pravice do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka, ker se bojijo obremenjevanja dedičev. Koliko je takšnih upravičencev, ne vedo.

Z namenom, da bi dosegli starejše, pa so pred dnevi pripravili obvestilo za vse prejemnike pokojnin, nižjih od cenzusa za varstveni dodatek, ki so torej upravičeni tudi do energetskega dodatka. Pozvali so jih, naj se obrnejo na centre za socialno delo.

Od 1. oktobra letos do 28. februarja 2023 se pri ugotavljanju materialnega položaja premoženje (razen prihrankov in vrednostnih papirjev) ne bo upoštevalo, v tem času omejitve dedovanja po zakonu o socialno varstvenih prejemkih ne bodo veljale, kar pomeni, da prejetih sredstev dedičem ne bo treba vračati. Za naprej pa se lahko upravičenci pravicam do omenjenih dodatkov odpovejo.

Priliv prosilcev za energetski dodatek na ministrstvu pričakujejo z oktobrom dalje.

Enkratni energetski dodatek bo za samsko osebo znašal 200 evrov. Za enostarševske družine bo znašal 200 evrov in še 118 evrov za vsakega otroka ali še 59 evrov, če je otrok vključen v skupno varstvo in vzgojo. Za dvostarševske družine bo znašal 314 evrov in bo povečan za 118 evrov za vsakega otroka ali za 59 evrov, če je otrok vključen v skupno varstvo in vzgojo. Za osebi, ki sta v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti brez otrok, bo dodatek 314 evrov. Za najranljivejše invalide bo znašal 200 evrov. Izplačan bo med 1. novembrom in 31. marcem 2023.