Danijel Bešič Loredan

Lani so se prihodki koprskega centra zvišali za 78 odstotkov, na 333.000 evrov, čisti dobiček je znašal več kot 45.000 evrov – kar je največ od ustanovitve zavoda.

Loredan dela tudi v ljubljanski ambulanti Zdravstvenega zavoda Zdravje in ambulanti Kirurgije Bitenc, obe sta v lasti nekdanjega predsednika zdravniške zbornice Marka Bitenca. V času, ko je bil minister, je bil Loredan v 10-odstotnem delovnem razmerju pri Bitencu, ki je eden največjih zdravstvenih koncesionarjev pri nas. Istočasno je bil nosilec dejavnosti v Medicinskem centru Šalara, preko katerega je štiri ure tedensko delal v Zdravstvenem zavodu Zdravje.

Čeprav se je Golobova koalicija zavezala za ohranitev javnega zdravstva, pa se Loredan nikoli ni odločil delati za katero do slovenskih največjih bolnišnic, piše Necenzurirano. V Zdravstvenem zavodu Zdravje dela dvakrat tedensko, ob sredah in četrtkih, po dve uri. Opravlja samoplačniške ortopedske preglede, ki stanejo 95 evrov. V svojem centru v Kopru za pregled računa 80 evrov. Ob sredah in petkih pa opravlja preglede oziroma posege na koncesijo, v Kirurgiji Bitenc.

Po odhodu iz politike sredi leta 2023 je Loredan začel delati za ljubljansko zasebno medicinsko kliniko Crystal, katere večinski lastnik je davčni svetovalec in nekdanji direktor finančne uprave (Furs) Ivan Simič. Pred tem je vodil vladni svet za debirokratizacijo, bil pa je tudi član vladne strokovne skupine za covid-19. Loredan danes ni več sodelavec te klinike.

Loredana si je javnost najbolj zapomnila zaradi interventnega zakona za skrajševanje čakalnih dob v zdravstvu, po katerem pa naj bi bile te še daljše, saj zdravniki niso delali več, ampak drugje. Zdravnike iz javnih bolnišnic je zakon celo spodbujal, da najbolj donosne operacije, posege in preglede iz dodatnega programa opravljajo pod okriljem zasebnih koncesionarjev, saj se jim je to bolj izplačalo, navaja portal.

Medtem ko javni zdravstveni zavodi svojih zdravnikov niso niti mogli niti smeli nagrajevati za dodatno delo, so bili ti za zasebnike cenejša delovna sila, saj so svoje dodatno delo večinoma opravljali kot samostojni podjetniki ali preko podjemnih pogodb. Te so v nekaterih primerih, še posebej naj bi bilo to izrazito v primeru radiologov, dosegale ekscesne vrednosti. Zasebniki pa so ustvarjali rekordne prihodke. V času ministrovanja Loredana je pet največjih zdravstvenih zasebnikov pri nas, tudi Kirurgija Bitenc, iz interventnega zakona prejelo več denarja kot večina javnih bolnišnic in zdravstvenih domov, ki zaposlujejo več sto ali tisoč ljudi, zaključuje Necenzurirano.