Na praznik svečnice in dan posvečenega življenja, 2. februarja, je v varaždinski katedrali od škofa Božeta Radoša prejela obred posvetitve, čeprav je že dvanajst let prej z osebnim zaobljubnim življenjem trajnega devištva svoje življenje posvetila bogu v molitvi in služenju.

V pridigi je škof Radoš pojasnil pomen posvetitve device, ki poteka med mašo, ter poudaril, da Marta "ni redovnica in ne bo polagala redovniških zaobljub", temveč bo "obljubila, da bo vse življenje živela v devištvu", pri tem pa bo ostala v svetu.

Ne bo nosila zunanjih znamenj posvečenja, temveč bo ostala v svojem vsakdanjem življenju in poslanstvu, kjer že živi – v svetu, šoli in skupnosti vernikov. Njeno poslanstvo ni v spremembi zunanjosti, temveč v notranji preobrazbi srca, je pojasnil škof.

Kot je še poudaril, bistvo njenega poklica ni delovanje, temveč odnos: "V svetu je Kristusova nevesta, zato mora njeno življenje 'dišati po zaljubljenosti – ne v svet, ampak v Gospoda'."

Marta se je rodila 14. novembra 1983 v Čakovcu, odraščala pa je in še danes živi v Varaždinu. Odrasla je kot edinka v tradicionalni katoliški družini, starši pa so jo poimenovali po sveti Marti iz Betanije, ob krstu pa je prejela tudi ime Marija.

V najstniških letih je, kot pravi, "čutila, da mora njena vera dozoreti".

"Prišel je trenutek, ko je otroška vera, ki sem jo prejela od staršev, morala postati moja. Morala sem si postaviti vprašanja: kdo je zame Bog, zakaj hodim k maši in zakaj služiti drugim," pojasnjuje.

Med študijem je bila v več zvezah: "Med študijem sem bila v nekaj zvezah. To so bili res čudoviti fantje, a nekje globoko v sebi sem vedela, da to ni moja pot," pravi in dodaja, da je čutila, da jo bog kliče v nekaj drugega.

Raziskovala je redovniške skupnosti, vendar se nikjer ni prepoznala. Takrat je začutila tudi močan klic k molitvi za duhovnike, začela z enim očenašem na dan, njena molitev pa je sčasoma postajala vse bolj intenzivna.

Pred dvanajstimi leti je v pogovoru z duhovnikom Tihomirom Kosecem prvič slišala za poklic posvečene device, tako imenovano "tretjo pot". Takrat je sprejela odločitev o načinu življenja, ki je bila nedavno tudi uradno potrjena.

Čeprav gre za eno najstarejših tradicij v Katoliški cerkvi, je ta poklic na Hrvaškem še vedno razmeroma nepoznan. Posvečene device (Ordo virginum) so ženske, ki se bogu zavežejo s trajnim devištvom, vendar ne živijo v samostanih, temveč ostajajo v svetu – v svojih mestih, na delovnih mestih in v vsakdanjem življenju, kjer svoje življenje posvetijo Kristusu in služenju Cerkvi, piše Dnevnik.hr.

Marta priznava, da se sooča tudi s predsodki: "Zdi se mi, da ljudi najbolj moti prav pojem devištva; ne morejo razumeti, zakaj bi se nekdo odpovedal družini. Popolnoma sem mirna, ker vem, da kritike ne nastajajo brez razloga, ampak se za njimi skriva globoka ranjenost. Poskušam jih vzljubiti, jim ne zameriti in moliti zanje," pravi.

Na koncu poudarja: "Če vem, zakaj sem poklicana živeti na določen način, potem ta stan dobi popoln smisel. Vse, kar se je dogajalo v mojem življenju, ni bilo brez razloga in vse je končno dobilo smisel v trenutku, ko sem se pred svojo Cerkvijo in v poslušnosti škofu posvetila svojemu Ženinu."