Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v obvestilu centrom posebej pojasnilo, katera dokazila o neprejemanju preživnine so pri priznavanju pravic iz javnih sredstev ustrezna. Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev tako kot takšna dokazila denimo našteva predlog za izvršbo, potrdilo sodišča o njegovi vložitvi, sklep o izvršbi in dokazilo o neuspeli izvršbi ali potrdilo pristojnega ministrstva, da je začel teči postopek za izterjavo iz tujine.

Ker pa zakon našteva dokazila le primeroma, je glede na konkreten primer mogoče upoštevati tudi druga dokazila o neprejemanju preživnine. Pri uveljavljanju denarne socialne pomoči, ki je namenjena preživetju in se dodeljuje za krajše obdobje, se glede na konkreten primer tako lahko ob prenehanju prejemanja preživnine kot dokazilo upoštevajo tudi bančni izpiski.

Iz slednjih je denimo lahko razvidno, da je bila preživnina redno izplačevana, iz izpiskov zadnjih treh mesecev pa lahko izhaja, da preživnina ni bila izplačana. Ker gre pri pravici do denarne socialne pomoči za sredstva, s katerimi se zagotavlja preživljanje, se takšno dokazilo v konkretnem primeru lahko upošteva.

Centri morajo stranko medtem spomniti tudi na uporabo sredstev, ki omogočajo pridobitev preživnine. To je predlog za izvršbo ali pisna zahteva za izterjavo preživnine iz tujine.

Prav tako morajo stranko spomniti na uporabo sredstev, ki omogočajo pridobitev nadomestila preživnine. To je vložitev zahteve za uveljavitev pravice do nadomestila preživnine pri javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu. Za vložitev te zahteve ni več treba sprožiti izvršilnega postopka pred pristojnim izvršilnim sodiščem. Enako velja, če preživninski zavezanec biva v tujini, so še zapisali.