Kronično pomanjkanje električne energije sili celo konkurenčna podjetja k skupnemu iskanju novih energetskih virov. S tem namenom bosta pristanišči v Kopru in Trstu pristopili k oblikovanju skupnega podjetja za proizvodnjo energije, kar naj bi obema zagotovilo energetsko neodvisnost. Novico sta na srečanju Trieste Next pred kratkim sporočila predsednik uprave pristaniškega sistema Vzhodnega Jadrana Zeno D'Agostino in Boštjan Pavlič, vodja Službe za varovanje zdravja in ekologijo Luke Koper.
LUKA KOPER BO ZDRUŽILA MOČI S KONKURENCO: S tržaškim pristaniščem iščejo rešitve za proizvodnjo energije
Koper
Kot so pojasnili v Luki Koper, so šele v fazi proučevanja in iskanja načinov za sodelovanje. "Vsekakor si želimo tudi na tem področju povezovanje in sodelovanje z različnimi partnerji, med drugim s sosednjim pristaniščem, ki si prav tako kot mi prizadeva v večji meri izkoriščati obnovljive, okolju in zdravju prijaznejše oblike energije ter doseči večjo energetsko samozadostnost," ob tem poudarjajo. "S tujimi partnerji želimo proučiti vse ekonomsko in okoljsko sprejemljive tehnologije za čim večje izkoriščanje obnovljivih virov energije v severnem Jadranskem morju, ki ima v primerjavi z drugimi morji svoje specifike."
V naslednjih letih bodo v Luki Koper izvedli več investicij, ki bodo omogočile delni prehod na obnovljive vire energije. Do leta 2025 načrtujejo izgradnjo fotonapetostne elektrarne do 6 megavatov moči, do leta 2030 pa bodo to moč povečali na 10 megavatov, kar bo predstavljalo več kot 30 odstotkov skupne letne porabe električne energije v pristanišču. Največji izziv pa bo predstavljala vzpostavitev infrastrukture za električno napajanje ladij z obale (t. i. Onshore Power Supply oziroma Cold Ironing), ki jo morajo države članice, skladno z evropsko direktivo, zagotoviti do leta 2030. V ta namen poteka skupaj z Elesom projekt izgradnje 110.000 V/20.000V RTP v Dekanih, potekajo tudi postopki za pridobitev projektne in prostorsko okoljske dokumentacije.
Za doseganje energetske avtonomije proučujejo poleg sončnih elektrarn tudi možnost izkoriščanja vodika, vendar so tehnologije pridobivanja in izkoriščanja tega vira energije za zdaj še v razvoju, medtem kot vetrne elektrarne v koprskem pristanišču ne pridejo v poštev zaradi premajhnega potenciala vetra. Študija Fakultete za elektrotehniko o možnostih postavitve malih vetrnih elektrarn v koprskem pristanišču je namreč ugotovila, da povprečne hitrosti vetra ne dosegajo osnovnih vrednosti, pri katerih bi bila postavitev vetrne elektrarne smotrna. "Tudi sicer je analiza vetrnega potenciala v Sloveniji na splošno pokazala, da je Slovenija slabo vetrovna država in da so lokacije, kjer bi bilo smiselno postaviti vetrne elektrarne zaradi ugodnih vetrovnih razmer, redke," ugotavljajo v Luki Koper.
Glede naraščanja stroškov elektrike zaenkrat posledic še ne čutijo, saj so električno energijo zakupili za nekaj naslednjih let še pred drastičnimi skoki cen na trgu. "Potrebne količine pa bomo zakupovali v skladu z našo strategijo in razmerami na borzah," so pojasnili v Luki Koper.