MARIBORSKEGA RADIOLOGA PRIJAVILI ZDRAVSTVENEMU INŠPEKTORATU: Pod drobnogledom delo pri drugih izvajalcih

Slovenija

Vodstvo UKC Maribor je primer radiologa Mitje Ruprehta, ki je oktobra 90 odstotkov preiskav z magnetno resonanco opravil zunaj matične bolnišnice, kjer je zaposlen, prijavilo zdravstvenemu inšpektoratu. Primer bodo preiskali tudi sami in ustrezno ukrepali, če bo treba, je povedal direktor Vojko Flis.

Portal Necenzurirano je poročal, da je nekdanji predstojnik radiološkega oddelka UKC Maribor Mitja Rupreht oktobra opravil več kot 1500 preiskav z magnetno resonanco, od česar jih je le 150 opravil v UKC Maribor, kjer je zaposlen, vse ostale pa je izvedel za Splošno bolnišnico Ptuj (417) in zasebno podjetje Digitalna slikovna diagnostika Ptuj (998). Pri tem se sprašuje, kako je mogoče izvesti toliko preiskav in opozarja na možnost, da je radiolog del preiskav opravil med službenim časom v UKC.

Tudi Flis je v odzivu poudaril, da število magnetnih resonančnih preiskav v ustanovah zunaj UKC Maribor nesorazmerno narašča, pri čemer gre za zelo dobičkonosne preiskave. Glede dela radiologov, zaposlenih v UKC Maribor, ki imajo soglasje za delo drugje, je poudaril, da je nadzor trojen.

"Delavec mora poročati o urah in o opravljenem delu, prav tako mora o tem poročati delodajalec, vse skupaj pa nadzira tudi zdravstveni inšpektorat. Očitno pa ta nadzor ni dovolj učinkovit, sicer se ne bi srečali s temi vprašanji," je dejal.

Kako je lahko Rupreht opravil 1500 preiskav v enem mesecu, bo po besedah Flisa predmet pregleda, ni pa po njegovih besedah nič presenetljivega, če radiolog danes napiše zelo veliko število izvidov.

"Treba je namreč povedati, da radiologi te izvide pišejo na daljavo in da sami pri preiskavi niso prisotni, kar pomeni, da lahko napišejo veliko število izvidov. Ob uporabi sodobnih računalniških orodij to pravzaprav ni noben podvig," je dejal. Zato bodo zadevo preverili in ne bodo sodili vnaprej, je še dodal.

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) poudarjajo, da je spremljanje in merjenje delovnih obremenitev zdravstvenih delavcev predvsem naloga delodajalcev. "Zavod ne upravlja z zdravniki, zato so odgovorni direktorji zdravstvenih ustanov, bolnišnic in zdravstvenih domov. Na zavodu ne plačujemo ur, ko je nek zdravnik na delovnem mestu, ampak plačujemo izvedeno storitev," je poudaril njegov generalni direktor Robert Ljoljo. 

Glede velikih razlik med številom izvedenih preiskav med zdravstvenimi ustanovami pa Ljoljo meni, da bo treba dejansko začeti uresničevati določila zakona o zdravstveni dejavnosti, ki predvideva večji poudarek na produktivnosti oziroma sprejemanju normativov v ustanovah, ki izvajajo zdravstveno dejavnost.

"Na tem mestu pozivamo predvsem vodstva zavodov, da pričnejo izvajati določila zakona oziroma tudi ministrstvo, da dokonča pripravo pravilnika, ki bo osnova za izvajanje," je poudaril. Pravilnik o določitvi enotne metodologije za merjenje delovnih obremenitev zdravstvenih delavcev in sodelavcev namreč ni sprejet, čeprav bi moral biti avgusta.

Dodatnih pooblastil pa si želijo tudi na ZZZS, "zato vseskozi pozivamo odločevalce, da se sprejme novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in bo tudi zavod lahko izvajal dodatne zavarovalniško medicinske nadzore," je izpostavil.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija