Novi ustavni sodniki bodo v primeru izvolitve nadomestili trojico ustavnih sodnikov, ki jim izteče mandat spomladi. Kek in Starman bosta nadomestila Mateja Accetta in Klemna Jakliča, ki jima mandat poteče 26. marca, Kresal pa Rajka Kneza, ki mu funkcija poteče 24. aprila.

Starmana je predlagala Univerza na Primorskem, Kresal pa Grega Strban s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in Darja Senčur Peček s Pravne fakultete Univerze v Mariboru. Prijava Kek je osebna.

Tamara Kek je pred pričetkom opravljanja samostojnega odvetniškega poklica leta 2012 svoje znanje med drugim pridobivala v uradu varuha človekovih pravic, na nekdanjem Generalnem davčnem uradu, na ministrstvu za finance, pri Informacijskem pooblaščencu in na ustavnem sodišču, je zapisano na spletni strani njene odvetniške pisarne. V javnosti je najbolj znana po zastopanju interesov v sanaciji bank razlaščenih imetnikov podrejenih obveznic in delnic.

Izredna profesorica na Fakulteti za socialno delo Barbara Kresal je leta 2000 na ljubljanski pravni fakulteti doktorirala z disertacijo Pravni vidiki plače. Kot je zapisano na spletni strani Fakultete za socialno delo, Kresal sodeluje v domačih in mednarodnih raziskovalnih projektih, na domačih in mednarodnih kongresih ter posvetih, teme njenega raziskovanja pa so predvsem individualna in kolektivna delovna razmerja, prepoved diskriminacije, fleksibilne in prekarne oblike dela, prenehanje zaposlitve, evropsko in mednarodno delovno pravo, človekove pravice in temeljne socialne pravice.

Marko Starman je magister pravnih znanosti in nekdanji večkratni državni sekretar na ministrstvu za pravosodje, ministrstvu za okolje in prostor, zaposlen je bil tudi v službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Trenutno je direktor Krajinskega parka Strunjan. Od leta 2009 pa je višji predavatelj na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici. Predsednica republike ga je lani jeseni predstavila kot možnega kandidata za varuha človekovih pravic, a so mu v koaliciji odtegnili podporo.

Po navedbah iz urada predsednice predlog kandidatur upošteva merila, ki jih je predsednica doslej že večkrat javno izpostavila. Poleg tega izbor vključuje strokovnjakinji in strokovnjaka s področij in poklicnih profilov, ki bodo vsebinsko okrepila ustavno sodišče, so izpostavili v sporočilu za javnost.

Po posvetovanju z vodji poslanskih skupin, predstavnikoma narodnih skupnosti in nepovezanima poslancema predsednica republike pričakuje, da imajo predlagani kandidati med poslankami in poslanci zadostno podporo za izvolitev. V primeru, da kateri izmed predlaganih kandidatov ne bo izvoljen, pa se upošteva drugi odstavek 165. člena ustave. Ta določa, da ustavni sodnik po izteku mandata nadaljuje z opravljanjem funkcije do izvolitve novega sodnika. "To torej pomeni, da v primeru neizvolitve predlaganih kandidatov nadaljujejo s svojim delom dosedanji ustavni sodniki," so izpostavili v uradu predsednice.

Pirc Musar je predloge za ustavne sodnike danes posredovala v državni zbor. O novih ustavnih sodnikih bodo poslanci lahko odločali na redni januarski seji, ki se začenja 26. januarja, so še navedli v uradu predsednice.

Za varuhinjo človekovih pravic predlaga Simono Drenik Bavdek

Predsednica republike pa za varuhinjo človekovih pravic predlaga Simono Drenik Bavdek, ki je pri varuhu človekovih pravic trenutno pomočnica vodje centra za človekove pravice. Drenik Bavdek za izvolitev na položaj varuha v DZ potrebuje dvotretjinsko večino, torej 60 glasov poslancev.

Prejšnjemu varuhu človekovih pravic Petru Svetini je mandat potekel 23. februarja 2025, od tedaj institucijo vodi namestnik varuha. Predsednici republike pri imenovanju varuha človekovih pravic doslej ni uspelo pridobiti zadostne podpore poslanskih skupin. Tako v DZ ni posredovala kandidature njene favoritke Katarine Bervar Sternad, aktualni namestnici varuha Dijana Možina Zupanc pa ni uspelo čez sito DZ. Zadnjemu kandidatu, ki ga je predstavila, Marku Starmanu, pa je podporo že ob predstavitvi odtegnila koalicija.

Drenik Bavdek za izvolitev potrebuje dvotretjinsko večino, torej najmanj 60 glasov poslank in poslancev. V uradu predsednice republike so pojasnili, da se jo je predsednica odločila predlagati po posvetovanju z vodji poslanskih skupin, predstavnikoma narodnih skupnosti in nepovezanima poslancema. Predsednica republike ocenjuje, da bi kandidatko lahko podprli tudi v kateri od opozicijskih poslanskih skupin, brez katerih varuhinje ali varuha človekovih pravic v kakršni koli sestavi DZ ni mogoče izvoliti.

Drenik Bavdek je kot kandidatko za varuhinjo predsednici republike predlagal Ernest Petrič, podporo predlogu pa so podali Alenka Šelih, Mitja Steinbacher, Liana Kalčina in Vlasta Nussdorfer.