Govorci na današnji novinarski konferenci pred uradnim odprtjem tedna sredozemske obale so poudarili potrebo po okoljskem sodelovanju pri upravljanju morja na čezmejni, regionalni ravni. V imenu piranske občine je direktor Turističnega združenja Portorož Igor Novel tako izpostavil, da "vsak ukrep na eni strani vpliva na dogajanje na naši strani" ter spomnil na lansko onesnaženje slovenskega morja s plastiko, ki je priplavala od drugod.

Vodja projekta podporne točke za Jadransko-jonsko makroregionalno strategijo Staša Mesec je pojasnila, da služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko že četrto leto zapored koordinira osem držav - v Sloveniji je partner v projektu Občina Izola - pri izvajanju omenjene strategije, pri čemer naslavljajo skupne izzive, ki so specifični za to območje. Po njenih besedah imajo pred seboj nalogo, kako zapisano strategijo preleviti v konkretna dejanja. V okviru letošnjega tedna sredozemske obale so pripravili tudi delavnico z več kot 70 udeleženci, na kateri bodo iskali odgovore na vprašanja, kako sodelovati v prihodnje in kako konkretno priti do zastavljenih dolgoročnih ciljev.

Nacionalna koordinatorka za jadransko-jonsko strategijo Andreja Jerina je ocenila, da je teden sredozemske obale "shodil", letos pa so v ospredje postavili sodelovanje v okviru makroregionalne strategije. Obenem se je Jerina ozrla v leto 2020, ko bo Slovenija predsedovala jadransko-jonski strategiji, "kjer bomo v ospredje postavili temo ozelenitve".

Trenutno so že v izvedbeni fazi projektov, za katere so v preteklih letih dobili soglasje vseh držav, pa je poudaril predstavnik ministrstva za okolje in prostor Mitja Bricelj, ki koordinira steber kvaliteta okolja znotraj jadransko-jonsko strategije. Po njegovem mnenju je zdaj najbolj pomembno, da gredo v izvedbo konkretnih projektov za iste cilje ob skupnem morju, kot so celovito upravljanje z obalo in prostorsko načrtovanje na morju, izboljševanje ekološkega stanja na kopnem, obali in morju s povezovanjem zavarovanih območij ter načrt za zmanjševanje onesnaževanja morja, vključno s preprečevanjem nesreč na morju. Bricelj je izpostavil skupno soglasje o tem, da so zeleni oz. modri koridorji, ki zagotavljajo t. i. ekološko povezljivost, "tista osnova, brez katere nobena država ne more sama načrtovati razvoja na Jadranu".

Osrednji dogodek tedna sredozemske obale bo že deseta čistilna akcija Čista obala v organizaciji inštituta za vode, ki bo to soboto na več lokacijah. Koordinator dogodka Uroš Robič je spomnil, da so lani v akcijo vključili skoraj 300 prostovoljcev, poleg njih pa akcija povezuje še občine, komunalna podjetja in več ministrstev.

Akcija, ki bo potekala v sklopu mednarodne čistilne akcije čiščenja obal, morij in jezer, je namenjena tudi osveščanju in popisu odpadkov. Ta je pokazal, da se je v zadnjih letih zmanjšalo število velikih kosovnih odpadkov, povečalo pa se je število odpadkov manjših dimenzij, ki jih je tudi težje pobrati. Posebej problematični so cigaretni ogorki, ki so jih v devetih letih odstranili kar 42.000, je navedel Robič.