V tem oziru odločitev ministrstva za okolje in prostor o zajezitvi Padeža ni bila sprejeta v nekem vakumu, ampak so bile že v preteklosti izdelane različne študije, tudi z vidika vplivov na okolje. Projekt bi bilo sicer potrebno osvežiti in upoštevati spremembe, ki so se v tem času zgodile (npr. domnevno zmanjšanje pretoka vode), je dodal Krajnc, za katerega pa gre pri Padežu vendarle za dobro utemeljeno in dolgoročno rešitev, saj se ta vodni vir vključno z vodozaščito v celoti nahaja v Sloveniji, obenem pa zagotavlja zadostno količino vode tako za rižanski kot tudi za kraški in ilirskobistriški vodovod.

Direktor Rižanskega vodovoda Martin Pregelj je spomnil, da je bil Padež kot dodaten vir v igri že od ustanovitve vodovoda pred drugo svetovno vojno, sam koncept vodnega zadrževalnika pa je po njegovih besedah smiseln zaradi vse bolj sezonske narave padavin.

Janko Urbanc iz Geološkega zavoda Slovenije je spomnil na črpalne poskuse iz leta 2008, ki so pokazali na izdatnost vodnega vira Klariči pri Brestovici, ki bi omogočil oskrbo tako obale kot Krasa s kakovostno pitno vodo tudi v sušnih obdobjih.

Pregelj pa je v zvezi s tem spomnil, da ima Rižanski vodovod navezavo na Klariče že od leta 1994, a da od tam prek Kraškega vodovoda dobivajo le 90 litrov vode na sekundo, kar je bistveno premalo.

Podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda Mihael J. Toman je opozoril, da razne civilne iniciative v Sloveniji "sami rojevamo, ker nismo sposobni stvari predstaviti na samem začetku". Temu je posredno potrdil Mario Benkoč iz Civilne iniciative Ohranimo Brkine, ki je poudaril, da so bili domačini soočeni z dejstvom, da se bo gradilo zajetje Padeža.

Kot je pojasnil, se vsi zavedajo pomena stabilnega vodnega vira za Istro in Kras, ki pa ne sme iti na račun uničenja okolja in poslabšanja bivalnih razmer prebivalstva. Benkoč je izpostavil še, da gre za megalomanski projekt, saj bi zajezitveno jezero bilo podobne velikosti kot Bohinjsko jezero, pri čemer se postavlja tudi vprašanje kakovosti vode iz tovrstnega zajetja.

Na posredni vpliv takšnega projekta na Unescovo dediščino območja Parka Škocjanske jame je opozoril njegov direktor Stojan Ščuka, ki zagovarja potrebo po temeljitih pogovorih pred sprejemom končne odločitve o dodatnem vodnem viru.

O morebitnih vplivih zajezitve Padeža na Škocjanske jame pa je Krajnc opozoril, da ima reka Reka z namenom zmanjšanja poplav že zdaj umetni hidrološki režim, zato o nedotaknjenosti naravne vrednote že zdaj ni mogoče govoriti.