Soavtor raziskave John Lednicky, raziskovalni profesor z Univerze Florida v Gainesvillu, je poudaril, da pregled obstoječe znanstvene literature kaže, da oba virusa predstavljata potencialno grožnjo za dihalne bolezni pri ljudeh, hkrati pa je bilo storjenega zelo malo za preprečevanje ali omejevanje morebitnih okužb.

Influenca D – ni več omejena le na živali

Influenca D, prvič odkrita leta 2011, je bila doslej potrjena pri številnih domačih in divjih živalih, med drugim pri prašičih, govedu, perutnini in jelenjadi. Virus ima pomembno vlogo pri nastanku respiratornih bolezni pri govedu, kar ameriški živinorejski industriji vsako leto povzroči približno milijardo dolarjev izgube.

Virus ni več omejen le na živali. Raziskave kažejo, da ima kar 97 odstotkov delavcev, ki delajo z govedom v Koloradu in na Floridi, protitelesa proti influenci D, kar pomeni, da so bili virusu že izpostavljeni.

Čeprav pri ljudeh doslej niso zabeležili simptomov bolezni, povezanih s to okužbo, znanstveniki opozarjajo, da se virus lahko hitro razvija. Eden od sevov influence D, nedavno odkrit na Kitajskem, je že pokazal sposobnost prenosa s človeka na človeka.

Lednicky je poudaril, da bi lahko ti virusi, če bi se začeli zlahka širiti med ljudmi, povzročili epidemije ali celo pandemije, saj večina prebivalstva nanje nima imunosti.

Pasji koronavirus vse pogosteje napada dihala ljudi

Drugi virus, ki vzbuja skrb, je pasji koronavirus (CCoV). Za razliko od virusa SARS-CoV-2, ki povzroča covid-19, pasji koronavirus pri psih praviloma povzroča prebavne težave, piše na spletni strani vcahospitals.com.

V zadnjem času pa se pojavljajo novi sevi, ki napadajo človeški dihalni sistem. Okužbe so zabeležili v Maleziji, na Tajskem, v Vietnamu ter v ameriški zvezni državi Arkansas. V nekaterih primerih v jugovzhodni Aziji so virus povezali s pacienti, ki so bili hospitalizirani zaradi pljučnice.

Ker bolnišnice rutinsko ne testirajo na pasji koronavirus, dejansko število okuženih ljudi za zdaj ni znano.

Pomanjkanje testov in cepiv povečuje tveganje

Raziskovalci opozarjajo, da pomanjkanje zanesljivih diagnostičnih testov in cepiv dodatno povečuje tveganje za javno zdravje. Tudi omejeni razpoložljivi podatki so po njihovih besedah dovolj zaskrbljujoči, da bi morali spodbuditi nujno izboljšanje nadzora, razvoja testov in preventivnih ukrepov.

Strokovnjaki poudarjajo, da je ključno pravočasno prepoznati potencialne grožnje, saj so možnosti obvladovanja bistveno manjše, ko se virus že razširi med širšo populacijo. Zato izpostavljajo pomen vlaganja v spremljanje novih patogenov že zdaj, da bi bila zaščita prebivalstva v prihodnje učinkovitejša.