Nobena služba ni vredna tega tveganja, ob tem po poročanju nemške tiskovne agencije dpa poudarja generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus ter vlade, delodajalce in delojemalce poziva, naj skupaj dosežejo dogovor o omejitvah, ki bodo zaščitile delovne ljudi.

Zaradi prekomernega dela je bilo po analizi WHO in ILO v svetu izgubljenih 23 milijonov zdravih let življenja, več kot zaradi poškodb ali nepravilnih obremenitev, ki so doslej veljale za glavne povzročitelje škodljivih posledic za zdravje ljudi na delovnem mestu.

Tveganje srčno-žilnih bolezni se v primeru 55- ali večurnega delovnega tedna močno poveča, kar je po eni strani posledica fizičnih in psihičnih obremenitev, po drugi strani pa tudi posrednih dejavnikov, kot so kajenje, uživanje alkohola ter pomanjkanje gibanja in spanja, je pojasnil soavtor raziskave Jian Li z Univerze Kalifornija v ameriškem Los Angelesu.

V japonščini obstaja beseda "karoshi", s katero označujejo smrt zaradi prekomernega dela, in v preteklosti je veljalo, da je "karoshi" predvsem vzhodnoazijski fenomen. A sistematične raziskave in analize na svetovni ravni so zdaj pokazale, da gre za globalen problem, je pojasnil Li.

V okviru raziskave WHO in ILO so analizirali podatke iz 154 držav in za kar 1,6 milijona ljudi. Ugotovili so, da skoraj devet odstotkov svetovnega prebivalstva dela 55 ali več ur tedensko. Še posebej zaskrbljujoče je stanje na vzhodu in jugovzhodu Azije, v Indiji ter v nekaterih državah Afrike in Južne Amerike, medtem ko so razmere v Severni Ameriki in Evropi bistveno boljše, saj so tam delavci zakonsko bolje zaščiteni.

Izkazalo se je tudi, da se je število smrti zaradi možganskih kapi in srčno-žilnih bolezni, povezanih z delom, v obdobju med letoma 2000 in 2016 močno povečalo. Tedros poleg tega svari, da bi lahko pandemija covida-19 razmere še poslabšala, saj pri delu od doma ni jasne ločnice med delovnimi obveznostmi in prostim časom, poleg tega zaradi odpuščanj več obremenitev pade na preostale zaposlene.