Sistem bo sestavljalo 1650 radijskih anten, namenjenih raziskovanju supermasivnih črnih lukenj, pulzarjev in hitrih radijskih izbruhov iz globin vesolja. Po navedbah raziskovalcev bo teleskop nebo pregledoval približno stokrat hitreje od sedanjih sistemov ter ustvarjal najpodrobnejše radijske posnetke doslej.

"Vsi teleskopi, zgrajeni v zadnjem stoletju, so skupaj odkrili približno 20 milijonov astronomskih radijskih virov. Ta teleskop bo to število podvojil že v prvih 24 urah delovanja," je dejal vodilni raziskovalec v projektu Gregg Hallinan.

Projekt DSA je v postopku pridobivanja dovoljenj, gradnja pa bi se lahko začela prihodnje leto in končala do leta 2029. Raziskovalci so za lokacijo izbrali okrožje White Pine v Nevadi, saj redka poseljenost in majhno število elektronskih motenj zagotavljata idealne pogoje za radijsko astronomijo.

Radijski teleskopi se uporabljajo za zaznavanje radijskih valov iz vesolja, za razliko od optičnih teleskopov pa se lahko uporabljajo tudi podnevi.

Ker so astronomski radijski viri, kot so planeti, zvezde, meglice in galaksije, zelo oddaljeni, so radijski valovi, ki jih oddajajo, izredno šibki, zato radijski teleskopi potrebujejo zelo velike antene. Običajno so postavljeni daleč od večjih naselij, da se izognejo elektromagnetnim motnjam iz televizijskih oddajnikov, radarjev, motornih vozil in drugih elektronskih naprav.