Sodnica je ocenila, da ni podlage za obsodbo. Med drugim so na sojenju zaslišali inšpektorja in predstavnico ministrstva, ki sta pojasnjevala, kaj naj bi bilo narobe v Mlekuževem ravnanju. A primerjave nekaterih predpisov iz okvira šolske zakonodaje so pokazale na možna razhajanja in različne razlage, nekaterih stvari pa nista znala natančno pojasniti, je povedala Tomazini Tonejčeva.

Po njeni presoji ima tako obramba obtoženega prav, ko trdi, da je treba zakone in predpise brati v medsebojni povezavi. Nikjer ni jasno zapisano, da bi morala šola objaviti javni razpis, ampak je to obvezno za programe, ki jih sprejme vlada. Ni pa šola z dijaki podpisala pogodb in zanje ni oblikovala osebnih načrtov. To je po oceni sodišča prekršek, ni pa v vzročni povezavi s pridobljeno protipravno premoženjsko koristjo, še navajajo Primorske novice.

Na srednji ekonomski šoli v času, ko jo je vodil Mlekuž, naj bi po prepričanju tožilstva brez javnega razpisa v programe izobraževanja odraslih vpisali več kot 11.000 dijakov, ki so plačali skupaj milijon evrov vpisnin, pri čemer naj bi bili vpisi fiktivni. Ravnatelj Srednje tehniške šole Iztok Drožina je za isto dejanje priznal krivdo, sodišče pa mu je izreklo pogojno kazen enega leta zapora s preizkusno dobo treh let in denarno kazen v višini 3750 evrov.