Trump je prejšnji mesec uvedel nove carine za okrog 60 držav z obrazložitvijo, da te niso storile dovolj za preprečevanje uvoza izdelkov, proizvedenih s prisilnim delom. Veljati so začele po izteku začasnih carin, ki jih je uvedel, potem ko mu je vrhovno sodišče ZDA razveljavilo sporne vzajemne carine.

"Po porazu na vrhovnem sodišču skuša vlada znova nezakonito zvišati davčno breme za družine in podjetja z novim krogom carin," je dejala pravosodna ministrica New Yorka Letitia James.

Tožbi so se poleg New Yorka pridružile zvezne države Arizona, Kalifornija, Kolorado, Connecticut, Delaware, Havaji, Illinois, Kentucky, Massachusetts, Maryland, Maine, Michigan, Minnesota, Nevada, New Jersey, Nova Mehika, Severna Karolina, Oregon, Pensilvanija, Rhode Island, Virginija, Vermont, Washington in Wisconsin.

Trump trdi, da bodo visoke carine spodbudile ponovno rast ameriške predelovalne industrije in da jih plačujejo tuje države. Dejansko jih plačujejo ameriški potrošniki z višjimi cenami.

Najnovejše carine je ameriški predsednik uvedel s sklicevanjem na 301. člen trgovinskega zakona iz leta 1974, ki predsedniku omogoča uvedbo carin in drugih trgovinskih ukrepov proti državam, za katere ugotovi, da se poslužujejo nepoštenih trgovinskih praks.

Trump je ta člen uporabil že v svojem prvem mandatu in z njim uvedel visoke carine na uvoz s Kitajske. Najnovejše carine znašajo od deset do 12,5 odstotka in zajemajo države, iz katerih prihaja 99 odstotkov ameriškega uvoza, na čelu s članicami EU.

Tožba zveznih držav sledi dvema tožbama, ki so ju julija na ameriškem sodišču za mednarodno trgovino vložila mala podjetja. Tudi ti izpodbijata zakonitost carin po 301. členu.

Tožniki med drugim trdijo, da vlada ni ustrezno utemeljila očitkov proti posameznim državam niti ni pojasnila, kako naj bi carine odpravile domnevne nepoštene trgovinske prakse.