V izjavi po srečanju sta oba ministra poudarila izjemno dobro bilateralno sodelovanje obeh držav na področju notranjih zadev in policijskega sodelovanja. "Je pa Italija izpostavila to, kar tudi mi izpostavljamo pri Hrvaški, torej tudi v Italiji ugotavljajo, da zajemajo veliko število migrantov, ki nezakonito prečkajo sosednje države, tudi Slovenijo," je povedal Hojs.

Zato je vesel, da sta se državi dogovorili, da v najkrajšem možnem času - sam verjame, da bo to verjetno že v roku dobrega meseca dni - na zahodni meji znova vzpostavijo mešane patrulje, ki bodo uporabljale tudi sodobne tehnologije in orodja, kot so droni. Kje natančno bo nadzor potekal, se bodo organi obeh policij med seboj še dogovorili. Lamorgesejeva pa predvideva, da bo največ aktivnosti na področju Vidma in Trsta, kjer zasledijo največ nezakonitih migrantov.

Aleš Hojs

Hojs je izpostavil, da je namen mešanih patrulj predvsem v tem, da odkrijejo najbolj intenzivne tihotapce in preprečijo tihotapljenje migrantov s tovornjaki in drugimi prevoznimi sredstvi, ki je v zadnjem času najpogostejše. Hojs verjame, da bo sodelovanje med obema policijama na meji prineslo takšne rezultate, da bo lahko za zgled tudi ostalim državam v EU.

Ministra sta spregovorila tudi o prioritetah slovenskega predsedovanja Svetu EU. "V nekaterih pogledih imamo z italijansko stranjo nekoliko različne poglede, predvsem kar se tiče pakta o migracijah in azilu. Slovenija bi želela nekatere uredbe spraviti naprej, medtem ko nekatere države želijo ostati pri kompletnem paketu," je navedel Hojs.

Klub temu meni, da bodo s pomočjo vseh držav, tudi Italije, uspeli doseči dogovor vsaj o nekaterih delih, preden bodo uspeli izpogajati celotni sveženj. Posebej je omenil uredbo o agenciji EU za azil in uredbo o evropskem sistemu za primerjavo prstnih odtisov prosilcev za azil. "Slovenija je v tem pogledu zelo realistična in ne pričakuje, da bi bilo tekom našega predsedovanjem moč izpogajati celoten paket, ampak vsak korak, ki ga bomo naredili, bo pomemben," je poudaril.

Luciana Lamorgese

Lamorgesejeva je dejala, da Italija ni edina država, ki nasprotuje sprejemanju pakta po koščkih in si želi njegov sprejem v celotnem svežnju. Podobne interese imajo tudi druge države prvega vstopa migrantov v EU, kot so Ciper, Malta, Španija in Grčija. "Smo pa seveda pripravljeni sodelovati, imamo konstruktivni pristop," je poudarila.

Povedala je, da so začeli tudi pogovore s Tunizijo in Libijo. Glede slednje je izpostavila, da Libija po težkem obdobju notranjih spopadov potrebuje pomoč in da ji je mednarodna skupnost dolžna pomagati na poti okrevanja in krepitve gospodarstva, kar ne bo vplivalo le na zmanjšanje migracij ampak tudi na več drugih področij.

Ministra sta se v odgovoru na novinarsko vprašanje dotaknila tudi domnevnih nepravilnosti pri delovanju Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex), na katero letijo očitki o nezakonitem vračanju migrantov. Agenciji se po novem paktu o migracijah in azilu obeta več sredstev in kadrovskih okrepitev. Kot je poudarila Lamorgesejeva, ima Frontex pomembno vlogo in ga je treba podpirati.

Hojs pa je izpostavil, da upravni odbor Frontexa vodi slovenski predstavnik in da je tudi sam imel možnost vpogleda v poročila upravnega odbora, na podlagi katerih kategorično zavrača navedbe o nezakonitem vračanju več 10.000 migrantov. "V konkretnih primerih, ki jih je upravni odbor Frontexa preiskoval na meji med Turčijo in Grčijo, se nobena ali večina od navedb, ki so jih posebej producirali časopisi leve politične orientacije ali pa nevladne organizacije, ni potrdila kot resnična," je dejal.