Valentin Hajdinjak

Komisija, ki preiskuje politično odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi domnevnega nezakonitega financiranja strank in politične propagande, je prijavo o domnevni zlorabi položaja Valentina Hajdinjaka in financiranju NSi preko prenapihnjenih pogodb z družbo T-2 policiji predala v preteklih dneh, je zapisala Vonta.

Komisija se je seznanila tudi z dopisom odvetnika Valentina Bajuka, ki po pooblastilu NSi in njenega predsednika Jerneja Vrtovca zavrača predložitev dokumentacije, ki jo komisija potrebuje za razjasnitev dejanskega stanja.

Po navedbah Vonte komisija zavrnitev razume kot poskus oviranja njenega dela, saj naj bi šlo za politično kalkulacijo, da bo zaradi bližajočega se izteka mandata sodni postopek zasega neuspešen. Kljub temu je komisija ocenila, da obstaja realna možnost, da sodišče o zasegu odloči še pred iztekom mandata, zato je predlagala vložitev zahteve za sodni zaseg dokumentacije.

Gre za dokumentacijo, povezano s pogodbami in obračuni ur med NSi in samostojnimi podjetniki, ki zasedajo funkcije glavnega tajnika, namestnika glavnega tajnika, mednarodnega tajnika in svetovalcev za odnose z javnostmi.

Vonta je opozorila, da zavrnitev predložitve dokumentacije preseneča, saj sta tako poslanec NSi Aleksander Reberšek kot tudi glavni tajnik stranke Robert Ilc večkrat javno poudarila, da NSi nima težav z razkrivanjem poslovanja in da so njihova finančna poročila pod nadzorom računskega sodišča.

Komisija pa je poudarila, da želi opraviti temeljitejši pregled od računskega sodišča, ki zaradi kadrovskih omejitev pogosto preverja le vzorce. Glede očitkov o političnem obračunu je komisija zapisala, da jih v celoti zavrača, in dodala, da je najbolje, da o zadevi odloči sodišče.

Komisija je zaključila preiskavo primera Občine Škofljica, kjer so naslovniki sodelovali. Ugotovili so, da sta glavni tajnik NSi in podžupan Škofljice Robert Ilc ter Inštitut dr. Janeza Evangelista Kreka domnevno kršila zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.

Po ugotovitvah komisije je Ilc kot občinski funkcionar omogočil, da se je denar iz občinskega proračuna preusmerjal v inštitut, ki ga je sam ustanovil in vodil kot član upravnega odbora. Inštitut je sredstva prejemal za storitve, kot so "raziskave javnega mnenja", kar pomeni, da je Ilc pravni osebi, s katero je bil povezan, omogočil nezakonito pridobitev občinskih sredstev, kar je v nasprotju z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije.

Komisija je dodala, da obstaja utemeljen sum, da je Ilc preko nakazil inštituta na svoj s. p. postal končni prejemnik dela teh sredstev, zato je primer predala Komisiji za preprečevanje korupcije.