Sajovic je poudaril, da je treba poslušati vsa mnenja, nato pa preudarno opraviti, kar se od nas zahteva, torej poskrbeti za to, da bo Slovenija še naprej varna. Poskrbeti je treba, da bomo v primeru kakršnihkoli sprememb v svetu ustrezno pripravljeni, motivirani, da se ubranimo, "predvsem pa moramo biti enotni", je ocenil.

Po njegovem tako ni problem, če imamo v času trajanja razprave različna mnenja in poglede, "ampak ko je o stvareh odločeno, je pa treba jasno vedeti, kaj je v korist države, kaj je v korist obrambe naroda, kaj potrebuje vojska, da se uspešno in pa učinkovito zoperstavi vsem izzivom, ki lahko pridejo," je izpostavil.

Toliko, kot je bilo o dvigu obrambnih izdatkov v zadnjih mesecih mnenj, je bilo po besedah ministra redko o kateri temi, vključno s korektno javno predstavitvijo resolucije v državnem svetu. Spomnil je, da so na predlog resolucije, ki je bila v javni razpravi, prejeli le deset komentarjev, ankete javnega mnenja pa da so zelo različne, pri čemer po besedah ministra vsak opeva predvsem tiste, ki so mu v prid.

Sam je tako spomnil na referendumsko odločitev, ki je starejša več kot 20 let, v kateri je 66 odstotkov volivcev soglašalo s članstvom v zavezništvu Nato. In nesporno so si ankete tudi danes enotne v tem, da si Slovenci želimo ostati del evropske skupnosti in zavezništva, je ocenil. "Brez dvoma se v tako razburkanem času in svetu, kot je zdaj, majhni narodi na prepihu in na geostrateški legi, kot je Slovenija, sami ne morejo ubraniti," je dodal.

Čeprav je predlagateljica posvetovalnega referenduma koalicijska partnerica, Sajovic poudarja, da je koalicija sprejela številne pomembne odločitve in da "gre za koalicijo, ki je vsak mesec bolj zrela in tega se nadejam tudi v bodoče". Levica je tako po njegovih besedah "zaupanja in spoštovanja vreden koalicijski partner, svoja programska izhodišča imajo jasna, so jim zavezani in so jim zvesti". Ne glede na to pa ocenjuje, da velika večina poslank in poslancev v DZ, ki je tudi tisti, ki razpiše referendum, ve, da je treba obrambne napore krepiti. O tem bodo tako odločali drugi, "je pa seveda pomembno in pa občutljivo vprašanje v izjemno zahtevnih časih," je pristavil.

Lahko se strinja, da so pozivi k miru vedno ključni, je dejal, a izpostavil, da se je toliko stvari spremenilo, "da tisti, ki odločajo, odločajo na podlagi surove sile in moči in jim je za mirovniški razmislek ta trenutek kaj malo mar". Resolucija, o kateri razpravljajo danes, opredeljuje razvoj in opremljanje Slovenske vojske do leta 2040, in to je odziv na spremenjene varnostne in mednarodne razmere, je dejal.

Glede razmislekov o nevtralnosti ali neuvrščenosti pa je dejal, da smo "v prejšnji državi za neuvrščenost, ki nam je bila tako blizu, zapravljali tudi do 15 ali še več odstotkov BDP na leto". Izpostavil je tudi nekatere druge države, ki niso del zavezništva in obrambi prav tako namenjajo večji delež sredstev kot Slovenija.

Najbolj zanimivi pa se mu zdijo odzivi "kakšnih preteklih strokovnjakov za obrambo, ki jim je zdaj vse jasno, vse vejo, vse znajo, takrat, ko so bili pa na odgovornih, solidno plačanih funkcijah v tej državi, pa tistega, kar smo obljubili, niso postorili, pa to ni bila ne sabotaža, ne njihov premislek, ampak enostavno niso znali in niso zmogli," je bil oster.

Levica je danes v DZ vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o dvigu obrambnih izdatkov, saj menijo, da o tem ni bila opravljena široka javna razprava. Referendumsko vprašanje, ki ga predlagajo, bi se glasilo: Ali ste za to, da Slovenija povečuje obrambne izdatke tako, da bodo ti leta 2030 dosegli tri odstotke BDP letno, kar je trenutno približno 2,1 milijarde evrov.

Odločitev o razpisu posvetovalnega referenduma mora zdaj sprejeti DZ.

Stranke brez odziva na potezo Levice

Predlog Levice za referendum o dvigu obrambnih izdatkov poslancev Svobode po besedah predsednika odbora DZ za obrambo in poslanca Svobode Martina Premka ni presenetil.

Poslanec opozicijske NSi Janez Žakelj je potezo Levice pospremil z izjavo, da "z vložitvijo obrambne resolucije očitno ta koalicija razpada pri živem telesu". V največji opozicijski SDS, kjer se tako kot v NSi niso udeležili seje odbora, dogajanja niso komentirali. Oboji so dvigu sredstev za obrambo naklonjeni.

Odzvali se niso niti v koalicijski SD, kjer so predlog resolucije na vladi podprli. Predsednik SD Matjaž Han je hkrati izpostavil previdnost pri političnih odzivih in poudaril nujnost načrta za mir.

Nepovezani poslanec Miha Kordiš, ki je današnjo potezo Levice podprl, je ponovil, da bo v DZ poslal zahtevo proti dvigu obrambnih izdatkov. Od maja s somišljeniki, s katerimi ustanavlja stranko Mi, socialisti, zbira podpise za pobudo za posvetovalni referendum, na katerem bi volivce vprašali: "Ali ste za to, da Republika Slovenija poveča obrambne izdatke nad raven v letu 2024?". Kordiš hkrati meni, da Levica, katere član je bil, tri leta v vladi podpira agresivno politiko Nata.

Poslansko pobudo za razpis tovrstnega referenduma je vladi podal tudi nepovezani poslanec Dejan Kaloh. Le koalicija, ki ima večino v DZ, lahko namreč takšen predlog pripelje čez matični odbor in glasovanje, je pred časom pojasnil za STA.