Janković je na novinarski konferenci poudaril, da pokopu žrtev na Žalah odločno nasprotuje. "Absolutno sem proti," je dejal še pred sprejetjem novele v državnem zboru. Ob tem je poudaril, da "Ljubljana ostala junaško mesto in simbol svobode," in dodal, da bo naredil vse, da tako tudi ostane.

Po njegovih besedah se ne sme enačiti tistih, ki so premagali nacizem in fašizem, s tistimi, ki so po njegovem mnenju "prisegli nacistom." Ob tem je poudaril, da si žrtve revolucije absolutno zaslužijo dostojen pokop, saj gre za vprašanje pietete, vendar po njegovem prepričanju ne na Žalah, kjer naj ne bi bilo dovolj prostora. Spomnil je tudi, da je več prejšnjih vlad že pripravljalo predloge za pokop, sedanjo rešitev pa označil za "čisto politizacijo." Dodal je še, da Mestna občina Ljubljana pri pripravi zakonskega predloga ni sodelovala.

Kot poroča Siol.net, je Janković omenil tudi možnost, da bi o vprašanju pokopa na Žalah na referendumu odločali občani Ljubljane.

Na županove izjave se je na družbenem omrežju X odzval poslanec SDS Žan Mahnič. Zapisal je, da bi morali Jankovića v primeru oviranja izvajanja zakona aretirati in zapreti. "Če bo Zoran Janković oviral izvedbo zakona, ga je treba aretirati in zapreti. Če ne bo šel v zapor zaradi korupcije, bo šel pa zaradi nasprotovanja pokopa žrtev 2. svetovne vojne. Nenazadnje so tudi Ala Caponeja na koncu zaprli zaradi davčne utaje in ne zaradi drog ali umorov," je zapisal Mahnič.

Če bo Zoran Janković oviral izvedbo zakona, ga je potrebno aretirati in zapreti. Če ne bo šel v zapor zaradi korupcije, bo šel pa zaradi nasprotovanja pokopa žrtev 2. svetovne vojne. Nenazadnje so tudi Al Caponeja na koncu zaprli zaradi davčne utaje in ne zaradi drog ali umorov. https://t.co/b0TCZZoFmL

— Žan Mahnič (@ZanMahnic) May 26, 2026

Novelo zakona so pripravili v koaliciji SDS, Demokratov ter strank NSi, SLS in Fokus. Ta ponovno uvaja 17. maj kot nacionalni spominski dan na žrtve komunističnega nasilja. Spominski dan je bil prvič razglašen maja 2022 v času vlade Janeza Janše, leto pozneje pa ga je vlada Roberta Goloba ukinila.

Po noveli bodo posmrtne ostanke iz prikritih grobišč trajno pokopali na pokopališču Žale, območje pokopa pa bi dobilo status kulturnega spomenika državnega pomena. Zakon določa tudi obvezno odvzemanje bioloških vzorcev za genetsko identifikacijo žrtev ter trajno hrambo teh vzorcev. Država bo morala zagotoviti sredstva za odvzem, analize, hrambo vzorcev in raziskave, predvidena pa je tudi možnost sodelovanja s tujimi institucijami pri izmenjavi DNK-vzorcev.

Prenos in pokop posmrtnih ostankov na Žalah bosta po zakonu izvedena najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi podzakonskega predpisa. Zakon bo začel veljati dan po objavi v uradnem listu.

Novela spreminja tudi sestavo komisije vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Po novem bo strokovnjaka kriminalistične stroke nadomestil muzejski strokovnjak, ki bo skrbel za depoje predmetov iz prikritih vojnih grobišč.

Do vprašanja sprave se je opredelila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. Za Televizijo Slovenija je poudarila, da sprava v Sloveniji ni mogoča brez širšega družbenega soglasja. "Če želimo spravo doseči, se moramo pogovarjati – levi, desni, tisti na sredini, vsi skupaj, ki smo dolžni, da ta dostojni pokop enkrat v Sloveniji resnično izvedemo," je dejala. Spomnila je tudi na svoj prvi govor ob dnevu državnosti po nastopu funkcije, ko je spravo označila za "novo slovensko osamosvojitev." Po njenem mnenju se cilj sprave s "solo akcijami" oddaljuje, še navaja Siol.net.