Tartini je po besedah slovenskega evroposlanca Milana Brgleza (S&D/SD), ki je koordiniral postavitev razstave, skozi glasbo povezoval dve kulturi. Tudi pri pripravi razstave z naslovom Učitelj narodov - skupna evropska kulturna dediščina Giuseppeja Tartinija so sodelovali strokovnjaki iz Italije in Slovenije.

"To je neka skupna evropska zgodba, za katero upam, da bo našla mesto ne samo v Evropskem parlamentu, ampak tako v Sloveniji kot v Italiji," je o današnjem pomenu Tartinija za evropsko povezovanje in Evropsko unijo povedal Brglez.

Razstava, s katero obeležujejo Tartinijevo leto ob 330. obletnici njegovega rojstva, je povezala tudi vseh osem slovenskih evroposlancev iz različnih političnih skupin, ki so sodelovali pri pripravi.

"Tudi to je neko sporočilo, ki je za slovensko politiko novo, ali pa je novo glede na vse skupaj, kar se v slovenski politiki ali pa znotraj tega mandata evropskih poslancev dogaja. Mislim, da je pomembno, da znamo stopiti skupaj, da znamo prepoznati tisto, kar nas povezuje," je še povedal Brglez.

Da je razstavo podprlo vseh osem evropskih poslancev, pa tudi slovensko ministrstvo za kulturo, veseli tudi Nejca Sukljana z oddelka za muzikologijo ljubljanske filozofske fakultete, ki je eden od avtorjev postavitve. Poleg njega je na slovenski strani pri pripravi sodeloval Boštjan Udovič z ljubljanske fakultete za družbene vede.

Sukljan je pojasnil, da je Tartini ob koncu 20. let 18. stoletja, ko se je dokončno ustalil v italijanski Padovi, ustanovil svojo violinsko šolo, v katero so prihajali učenci iz vse Evrope. Tja so jih pošiljali tudi mnogi vladarji in knezi, da so se naučili igrati violino in skladati ter to takrat izjemno moderno italijansko glasbo beneškega okolja prenesli v domov.

"Ta šola je združevala praktično vso Evropo, je bila nekako Evropa v malem, res so prihajali od povsod in Tartini je vse tudi sprejemal," je povedal slovenski muzikolog. Pri tem jih ni razlikoval glede na versko ali narodnostno pripadnost ali pa socialni status, je še povedal.

Tako po vsej Evropi hranijo tudi njegove kompozicije, rokopise in tiske skladb. Kje vse se nahajajo, prikazuje poseben zemljevid, ki je del razstave. Na njej sta razstavljena tudi zbirka Tartinijevih pisem in prvi zvezek njegovih zbranih del.

Razstava na 20 panojih, ki so razdeljeni po različnih tematskih sklopih, prikazuje različne vidike Tartinijevega delovanja. Predstavljena so tako Tartinijeva življenjska zgodba kot tudi vsa njegova zanimanja. Na enem od njih lahko obiskovalci prisluhnejo njegovi glasbi, do katere je mogoče dostopati prek QR-kod.

Kot je ob tem povedal italijanski soavtor Sergio Durante z univerze v Padovi, želijo z razstavo prikazati razliko med tem, kako so Tartinija cenili v času njegovega življenja, in tem, kako je bil kasneje nekoliko odrinjen na stran. Eden od razlogov za to je, da so Tartinija v določenih delih zgodovine izkoristili v politične namene, je pojasnil.

Razstava stoji v dvorani Yehudija Menuhina, kjer je potekalo tudi včerajšnje odprtje. Menuhin je pred natanko 90 leti kot prvi posnel znamenito Tartinijevo sonato Hudičev trilček.

Na odprtju sta njegovo delo Piccole sonate (Male sonate) odigrala violinist Federico Guglielmo in violončelist Domen Marinčič.