Ustvarjeno z umetno inteligenco/simbolična fotografija

Do 28. julija je ameriški Center za nadzor nad nalezljivimi boleznimi (CDC) laboratorijsko potrdil 6707 črevesnih okužb ciklosporiaze, 11.500 primerov ni bilo laboratorijsko potrjenih. Ker CDC ne upošteva možnih primerov, naj bi bile številke še dosti višje. Najhuje naj bi bilo v zvezni državi Michigan, kjer je bilo do 3. avgusta zaznanih 11.234 primerov, samo čez vikend 461. Okoli 200 ljudi je bilo hospitaliziranih.

"Dovzetnost za okužbo s paraziti je splošna. Bolj ogroženi so kronični bolniki, otroci, imunsko oslabeli, pa osebe, ki pogosto potujejo v državah s slabšimi higienskimi razmerami," odgovarjajo na vprašanje, v katerih primerih je okužba s ciklosporiazo lahko nevarna, na NIJZ. Gre za parazit, ki ima več vrst, okužbo pri človeku pa povzroča le vrsta Cyclospora cayetanensis. Okužene osebe z blatom izločajo oocite, jajčne celice v razvoju. Inkubacijska doba od okužbe do začetka bolezni, je običajno en teden.

NIJZ: Treba je biti pozoren pri nakupu živil, uvoženih iz teh območij

Do okužbe pride z zaužitjem kužnih oocist, na primer s kontaminirano hrano ali vodo. Bolezen je stalno prisotna na Indijskem subkontinentu, na primer, v Turčiji, na Karibih, v srednji in južni Ameriki. Zato je treba biti pozoren, če potujemo na ta območja in pri nakupu živil, uvoženih iz teh območij.

Ciklospora se naseli v tankem črevesju. Običajno povzroči vodeno drisko s pogostim odvajanjem blata, pride do izgube apetita, hujšanja, napihnjenosti, krčev v trebuhu, slabosti, dolgotrajne utrujenosti. Lahko pride do bruhanja, bolečin po vsem telesu, rahlo povišane telesne temperature in drugih simptomov, podobnih gripi. Ciklosporiaza običajno ni smrtno nevarna, pride pa lahko do zapletov, kot je malabsorpcija, se pravi prebavna motnja, ki preprečuje, da bi telo učinkovito vsrkavalo hranila iz hrane; lahko pride do vnetja žolčnika in sklepov.

Ustvarjeno z umetno inteligenco/simbolična fotografija

Verjetnost, da bi se izbruh razširil v Slovenijo, je minimalna

Tvegana živila so fekalno onesnaženo sadje, zelenjava in voda. Na primer, sveže maline in drugo jagodičevje, bazilika, koriander, različne vrste predpakirane solate, zelišča, grah …

"V Sloveniji je okužba s parazitom izjemno redka, prav tako v Evropi. Trenutni množični izbruhi, o katerih poročajo mediji, so omejeni na Ameriko, ZDA in Kanado, zato v Sloveniji ni razloga za preplah. Razlog za množičnost je prodaja živila v okviru prodajne verige, ki zajema več držav znotraj ZDA. Sporadično okužbo smo zaznali leta 2016, 2018, 2021 in letos. Možno je, da so se okužili v tujini. Vendar tega podatka nimamo, razen za  letošnji primer, ki pa se je verjetno okužil v tujini," razlagajo na NIJZ.

Verjetnost, da bi se izbruh razširil v Slovenijo, je minimalna, dodajajo. Živila oziroma solate preko katere se okužba prenaša, niso uvozili v Slovenijo.

"Poleti se v Sloveniji število prijavljenih črevesnih okužb na splošno občutno poveča, vendar so to večinoma virusne okužbe (npr. norovirusi) in bakterijske okužbe (npr. kampilobakter, salmonela). Črevesne parazitarne okužbe pa ostajajo skozi vse leto precej konstantne, na njihovo pojavljanje bolj vplivajo drugi dejavniki, kot je higiensko ravnanje z živili in podobno. Trenutno je največ prijav kampilobakterioz, okužb z E. coli, salmoneloz, v hladnejših mesecih leta pa več rotaviroz in noroviroz," zaključujejo na NIJZ.