Po tem ko so piranski občinski svetniki v ponedeljek potrdili kandidaturo za Evropsko prestolnico kulture (EPK), zavrnili pa sklep o Istrski kulturni strategiji Kultura.PIKA, so se na to potezo pričeli vrstiti različni odzivi. Že pred ponedeljkovo sejo so se s pismom odzvali direktorji javnih zavodov, ki jih je župan Kopra Aleš Bržan včeraj ostro okaral. "Lahko jih je sram," je bil jedrnat. Kot prvi se je na kritike koprskega župana odzval direktor pomorskega muzeja Franco Juri, odzvali pa so se tudi v Kolegiju javnih zavodov.
PO TEM, KO JE BRŽAN OKARAL DIREKTORJE JAVNIH ZAVODOV: "Zaradi težkih besed, ki jih je izrekel, pričakujemo z njim osebno takojšen sestanek"
Piran
Aleš Bržan
Direktorji obalnih javnih zavodov so v javnem pismu izpostavili, da je bila strategija Kultura.PIKA pripravljena mimo vseh deležnikov. Koprski župan Aleš Bržan je v včerajšnji izjavi za javnost izrazil presenečenje nad temi navedbami in dejstvom, da podpisniki javnega pisma pri pripravi dokumenta niso bili bolj aktivni: "Prav vsi so imeli možnost sooblikovati kulturno strategijo. Pravzaprav se pritožujejo nad nami, da ni bilo opravljeno delo, ki bi ga morali opraviti sami. Zato jih je za ponedeljkovo pismo iskreno lahko sram," je dejal. Kot je dodal, mu bodo morali v prihodnjih dneh pojasniti, v katerih delih nova kulturna strategija ni bila usklajena s strateškimi načrti za delovanje njihovih javnih zavodov.
Izjava za javnost EPK????Najprej bi se rad zahvalil svetnicam in svetnikom občinskega sveta Mestne občine Koper, ki so včeraj – tako kot v Izoli in Ankaranu – soglasno in z aplavzom podprli istrsko kulturno strategijo in skupno kandidaturo za Evropsko prestolnico kulture (Piran2025). Piranske svetnice in svetniki so včeraj sicer tudi glasovali ZA, niso pa Evropske prestolnice kulture podprli. Podpreti pomeni dati kandidaturi kar največjo možnost za uspeh, tega pa niso naredili, saj niso sprejeli kulturne strategije. Naša kandidatura bo brez sprejete strategije okrnjena in verjetno manj konkurenčna od kandidatur tekmecev. Kaj to pomeni za sam izbor, bomo videli po zagovoru kandidature 17. decembra. Se mi pa zdi, da bo moral Piran najprej dvigniti raven svoje politične kulture, preden se bo lahko ovenčal z nazivom evropska kulturna prestolnica. Včerajšnje pismo vodij nekaterih naših javnih zavodov nas je presenetilo, saj so imeli prav vsi vso možnost sooblikovati kulturno strategijo. K temu so bili večkrat pozvani, posamezni direktorji so se udeležili delavnic, tiste predloge, ki so jih dali, smo upoštevali. Obžalujemo, da niso bili bolj aktivni in delavni, ko je bil čas za to in ko bi nam lahko pomagali izdelati še boljši dokument. Pravzaprav se pritožujejo nad nami, da ni bilo opravljeno delo, ki bi ga morali opraviti sami. Zato jih je za včerajšnje pismo lahko le sram. Ti direktorji so razvrednotili svoje lastno delo in ponižali svoje sodelavce, osramotili so nas in našo regijo ne le pred vso Slovenijo, tudi v mednarodnem prostoru. Prav zanima me, v katerih delih nova istrska strategija ni usklajena s strateškimi načrti za delovanje njihovih javnih zavodov, in to mi bodo morali pojasniti v prihodnjih dneh.
Objavil/a Aleš Bržan dne Torek, 24. november 2020
Kot prvi izmed podpisnikov pisma se je na Bržanove obtožbe odzval direktor Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran Franco Juri. Znova je poudaril, da kandidatura štirih obalnih občin za EPK in kulturna strategija PIKA nista nerazdružljivo povezani, "predvsem pa PIKA v predlagani različici ne izpolnjuje pričakovanj in priporočil ocenjevalne komisije".
Kot velike pomanjkljivosti je izpostavil, da se strategija nanaša le na štiri slovenske obalne občine in ni jasno kako naj bi strategija PIKA vključila širšo čezmejno istrsko regijo. Pod drugo točko pa da je videti, da odnosi z Reko, trenutno EPK v regiji, niso razviti in s tem je priložnost za učenje in ustvarjanje sinergičnih učinkov izgubljena, je v odzivu na Facebooku zapisal Juri.
Franco Juri
V nadaljevanju je pojasnil tudi, zakaj so javni kulturni zavodi v regiji kritični do strategije Kultura.PIKA. Po pisanju Jurija so se avtorji dokumenta osredotočili na "operativno povezovanje kulturne politike v regiji". "Kot rešitev dokument ponuja predlog o ustanovitvi 'urada za kulturo in umetnost', nato pa 'skupnega telesa za razvoj kulture' oz. STRK, ki ne bi bil le 'usklajevalno regionalno telo', sestavljeno iz predstavnikov občin in kulturnih ustanov, temveč organizacija s široko paleto pristojnosti, predvsem pa organ pristojen za financiranje kulturne produkcije in post-produkcije v regiji. Njegovo delovanje bi omogočala občinska, državna, evropska, tržna in donatorska finančna sredstva. Pristojnosti, ki so nanizane in opisane v dokumentu, sodijo v organizacijsko obliko javnega zavoda," pojasnjuje direktor pomorskega muzeja.
Kot je razvidno iz dokumentacije, ki si jo lahko v celoti preberete na tej povezavi, strategija Kultura.PIKA res predvideva ustanovitev t. i. Skupnega telesa za kulturni razvoj in Istrskega urada za kulturo in umetnost, ki bi bil finančno in s človeškimi viri neodvisen od občinskih proračunov, kar prevedeno pomeni tudi nova delovna mesta.
Direktorji obalnih kulturnih zavodov se strategije 'bojijo', ker po njihovem posega v dolgoročen sistem financiranja kulturnih dejavnosti, navaja Juri in nadaljuje: "S kakšnimi učinki v odnosu do sedanjih kulturnih ustanov in do razmerja med nosilci kulturnih dejavnosti in skrbnikov dediščine in občinami? Javni zavodi so se oglasili z utemeljenim opozorilom o nevarnosti utiranju poti birokratizaciji in koncentraciji kulturnih politik v rokah t. i. menedžerjev kulturne industrije," je zaključil Juri.
KANDIDATURA ZA EPK PIRAN 2025 NI OGROŽENA ZARADI NE-POTRDITVE DOKUMENTA Kultura.PIKA. NA KAJ OPOZARJAJO KULTURNI...
Objavil/a Pomorski Muzej Piran dne Torek, 24. november 2020
Na Bržanove besede so se odzvali tudi direktorji javnih zavodov. V imenu Kolegija javnih zavodov za kulturo in znanost je izjavo zapisala predsednica Nada Čibej. Ponovno izpostavlja, da se z dokumentom strategije Kultura.PIKA ne strinjajo. "Z odgovornostjo na področju dejavnosti, ki jih pokrivamo, smo vedno sodelovali pri pripravi razvojnih dokumentov v Mestni občini Koper in širše. Za napisanim stojimo in ponovno pozivamo k premisleku in celostnem pristopu," navajajo.
Kot zapisujejo, je iz sklepa koordinacije županov Slovenske Istre, ki je bil sprejet 20. 11. 2020, razvidno, da so potrebo po dodelavi dokumenta izrazili tudi sami, "saj so v tretji točki omenjenega sklepa dali 'pobudo za začetek postopka dodelave in izboljšave kulturne strategije.'"
Dodajajo tudi, da županove izjave ne nameravajo komentirati. "Zaradi težkih besed, ki jih je izrekel, pa v Kolegiju pričakujemo z njim osebno takojšen sestanek, z namenom razjasnitve zadeve," so zaključili.