Medtem ko veljavni zakon prepoveduje izdajo delnic, ki bi ob enakem deležu v osnovnem kapitalu dajale različno število glasov, bi novela skladno s področno evropsko direktivo omogočila izdajo delnic z večkratno glasovalno pravico.

"Z uvedbo možnosti izdaje delnic z večkratno glasovalno pravico bo gospodarskim družbam omogočen lažji dostop do lastniškega kapitala ob hkratnem ohranjanju dolgoročne vizije in razvojnih usmeritev glede stabilnosti upravljanja," je dejal resorni minister Anže Logar.

Rešitev je namenjena predvsem družinskim, zagonskim in hitrorastočim podjetjem, ki želijo dobiti sredstva na kapitalskih trgih, hkrati pa ohraniti prevladujoč vpliv pri odločanju o prihodnosti podjetja, je dodal.

Za zagotavljanje varstva manjšinskih delničarjev bi lahko imela po predlogu posamezna delnica največ desetkratnik glasov, ki izhajajo iz delnice. Skupščina bi morala sklep o izdaji takšnih delnic sprejeti s tričetrtinsko večino kapitala.

Pri družbah, s katerimi se trguje na organiziranem trgu ali v večstranskem sistemu trgovanja, bi večkratne glasovalne pravice prenehale v primeru prenosa delnic. Večkratne glasovalne pravice bi v vsakem primeru prenehale po preteku 10 let od dneva uvrstitve delnic v trgovanje na organiziranem trgu oz. sistem večstranskega trgovanja. Lahko pa bi skupščina z vsaj tričetrtinsko večino ta rok podaljšala za največ 10 let.

Novela bi v slovenski pravni red prenesla tudi evropsko direktivo, ki spreminja pravila glede poročanja podjetij o trajnostnosti. Obveznost poročanja bi po novem veljala za velike družbe z več kot 1000 zaposlenimi in več kot 450 milijoni evrov čistih prihodkov letno (trenutno obveznost velja za vse velike družbe ter za tiste majhne in srednje velike družbe, s katerih vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu). Višji prag bi veljal tudi za odvisne družbe in podružnice podjetij iz tretjih držav, ki delujejo v EU.

Za zaščito družb, ki jim ne bi bilo treba poročati, je predvideno, da bi te lahko zavrnile razkritje informacij, ki niso zajete v evropskih standardih za prostovoljno poročanje o trajnostnosti.

Z višjim pragom bi se število družb v Sloveniji, ki morajo poročati o trajnostnosti, s sedanjih 270 zmanjšalo na 20, je dejal minister.

Predlog novele je po njegovih besedah potreben za razbremenitev gospodarskih družb in regulativnih bremen ter krepitev konkurenčnosti gospodarstva in borznega potenciala slovenskih podjetij, s čimer naj bi vplivali na gospodarsko, socialno in finančno stabilnost države.

Seja je bila večkrat prekinjena zaradi priprave dopolnil, s katerimi je koalicija predlog med drugim nomotehnično uskladila. Zakonodajno-pravna služba DZ je opozorila, da z dopolnili vsi njeni pomisleki niso odpravljeni, med drugim glede prehodnih določb in predlaganega 17. člena novele – ki določa glasovalne pravice vzajemno povezane družbe v drugi vzajemno povezani družbi, njegova vsebina pa ni del prenosa evropskih direktiv. Po opozorilih pravne službe DZ bo ob potrditvi predlaganega 10. člena novele – ki opredeljuje izdajo delnic z večkratno glasovalno pravico – zaradi neskladnosti potrebna nova novela tega zakona in tudi prilagoditev zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih.

V Svobodi ter Levici in Vesni o dopolnilih niso odločali, ker jih niso imeli časa proučiti. Andrej Klemenc (Svoboda) je ob opozorilih pravne službe pozval, naj se predlog najprej dokončno uskladi. Vladimir Šega (Levica in Vesna), ki je bil na koncu edini glas proti predlogu novele, je menil, da je možnost izdaje delnic z večkratno glasovalno pravico dobrodošla za obrambo pred sovražnim prevzemom in pri dokapitalizaciji manjših podjetij, da pa je dobrodošla tudi za špekulacije.

Glede poročanja o trajnostnosti je Šega menil, da bi morali v zakonu določiti, da so infrastrukturna podjetja v državni lasti – kot so Slovenske železnice, energetska podjetja in Luka Koper – vendarle zavezana pripraviti tudi trajnostna poročila.