V poletnem času je toploti izpostavljena tudi hrana, beljakovine v hrani namreč hitreje propadajo, najhitreje beljakovine rib in morskih sadežev, po drugi strani pa toplo okolje omogoča hitrejše razmnoževanje bakterij, ki dodatno pospešijo kvarjenje hrane. Zato velja, da moramo biti na potovanjih še posebej pozorni na to, kakšno hrano uživamo in se s tem izognemo morebitni zastrupitvi.

Pri izboru hrane moramo biti pozorni, da so živila, ki jih zaužijemo, dobro pečena, kuhana ali ocvrta in pravkar pripravljena. Varno je tudi uživanje suhe hrane, kot so na primer krekerji in kruh ter zelo sladka hrana. Sadje in zelenjavo uživamo termično obdelano ali tisto, ki jo lahko sami olupimo, razbijemo ali razrežemo s čistim nožem in čistimi rokami. Tudi pri pijači velja, da smo pozorni na to, da je originalno zaprta, zaželeno pa je, da je tudi ustekleničena, svetujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Izogibamo pa se uživanju hrane, postrežene na sobni temperaturi in hrane, ki ni toplotno obdelana. Na NIJZ odsvetujejo tudi uživanje neolupljene zelenjave in sadja, kot so paradižnik, jagode in grozdje. Dobro se je izogniti tudi nepasteriziranemu mleku in mlečnim izdelkom, ulični hrani, kremnim sladicam, solatnim prelivom, hladnim predjedem, morskim sadežem ter začimbam in dodatkom v odprtih stekleničkah. Previdni moramo biti tudi pri uživanju vode iz pipe, najbolje je s sabo nositi ustekleničeno vodo, še pojasnjujejo na NIJZ.

Pravilo "skuhaj, speci, olupi ali ne jej"

Zavarujemo se lahko tako, da upoštevamo pravilo "skuhaj, speci, olupi ali ne jej". Zelo enostaven higienski ukrep, ki je po navedbah NIJZ velikokrat spregledan ali pozabljen, je tudi čim pogostejše umivanje rok, kjer koli imamo na voljo toplo vodo in milo. Roke moramo vedno umiti pred vsako jedjo in ko zapuščamo sanitarne prostore. Če je mogoče jih obrišemo v papirnate brisače. Kjer ni na voljo čiste vode, lahko uporabimo mokre higienske oziroma alkoholne robčke.

Potovalna driska je prekletstvo popotnikov

Najpogostejša zdravstvena težava, s katero se namreč srečujejo popotniki, je potovalna driska, ki se pojavi na potovanju ali kmalu po vrnitvi domov in je posledica okužbe z bakterijami, virusi ali paraziti. Lahko je posledica okužbe z različnimi mikroorganizmi ali zastrupitve z njihovimi presnovki zaradi slabših higiensko sanitarnih razmer ali pa je vzrok potovalne driske uživanje druge vrste hrane, drugačnih začimb, sadja, na katere nismo navajeni.

Običajno gre za blago obliko driske, ki mine sama od sebe v nekaj dneh. Kadar jo spremlja povišana telesna temperatura ali pa je blatu primešana kri, je potrebna zdravniška pomoč. V primeru pojava potovalne driske poskrbimo za ustrezno nadomeščanje izgubljene tekočine in elektrolitov, svetujejo na NIJZ.