Ministrstvo za okolje in prostor se je v začetku meseca maja sestalo z župani obalno-kraške regije na temo določitve dodatnega vodnega vira za slovensko Istro. Reka Rižana namreč ne zadostuje potrebam vodooskrbe ob morju, še posebej ne v poletnih mesecih, ko sovpadeta suša in povečana poraba zaradi turizma. Na problematiko je še dodatno opozorila lanska železniška nesreča v Dolu pri Hrastovljah, ko je postalo jasno, da lahko ta vir presahne. Predlagana možna rešitev ministrstva – akumulacija na pritoku Padeža in Suhorce – pa je dvignila nemalo prahu, tako med prebivalci Obale kot Brkinov. Prvi pravijo, da omenjeni izvir ne zagotavlja dovolj kakovostne vode, drugi, da "je ta voda njihova in je ne dajo".
PREDLAGANA REŠITEV ZA DODATEN VODNI VIR ZA OBALO RAZDELILA JAVNOST: "Te vode ne damo" na eni in "ni dovolj kakovostna" na drugi strani
Koper
Reka Rižana ne zadostuje več potrebam vodooskrbe slovenske Istre. (foto: Tomaž Primožič/FPA)
Kot je na sestanku v začetku maja povedala državna sekretarka na Ministrstvu RS za okolje in prostor (MOP) Metka Gorišek, gre za strateški vodni vir, ki bi zagotavljal zadostno količino vode za Istro in bi hkrati predstavljal rezervni vodni vir za celotno zaledno kraško območje. Akumulacija Padež bi bil po njenih besedah več kot zadosten vir tudi ob upoštevanju možnosti izrabe akumulacije za kmetijske namene, poleg tega pa ne bi bilo treba zgraditi dodatnega cevovoda do obalnih občin, saj bi zadostovalo vodni vir navezati do Rodika, od koder bi se lahko navezali na bistriški oz. sežanski vodovod.
Rižanski vodovod in MOK rešitev pozdravljata
"Rižanskemu vodovodu Koper se zdi predlagana rešitev pravilna," je za 24UR povedal direktor Martin Pregelj. Z odločitvijo se strinjajo tudi v Mestni občini Koper (MOK), kjer pozdravljajo "predvsem odločitev ministrstva, da opusti nadaljnje študije že večkrat podrobno proučenih vodnih virov in končno določi glavni vodni vir za slovensko Istro. Za MOK bi bil sprejemljiv vsak vodni vir, ki slovenski Istri lahko zagotovi zadostne količine vode". Spomnimo, da je ministrstvo za okolje predvidevalo razpis za študijo, katera med predlaganimi rešitvami bi bila najboljša, kar pa bi zadeve bistveno zavleklo.
"Investitor v vodni vir mora biti država, saj smo v slovensko ustavo zapisali, da 'oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno'. V tem trenutku nimamo razloga, da bi podvomili o rokih, ki si jih je država zastavila sama," so še v koprski občini dodali.
Lani poleti se je blizu edinega vodnega vira za Obalo zgodila nesreča z izlitjem kerozina. (foto: Rižanski vodovod Koper)
Predlagana rešitev pa ni bila dobro sprejeta med prebivalci Obale na eni in Brkinci na drugi strani – oboji so nam v uredništvo poslali pritožbeni pismi.
"Slovenska Istra si zasluži kakovostno vodo"
David Stepan iz Rižane opozarja, da bi bil za Obalo najbolj sprejemljiv vodni vir Malni pri Postojni in pa Brestovica na Krasu - vodnjaki Klariči, ki ga že sedaj koristijo. Tam je po njegovem voda najbolj kakovostna, le tako pa si slovenska Istra tudi zasluži. "Slovenska Istra je kot Florida za Ameriko, Koper je za Slovenijo kot Hamburg Nemčiji in Portorož kot Monte Carlo, zato si zasluži, da država primerno poskrbi za zdravo in kvalitetno vodooskrbo," je prepričan. "Slovenija ne bodi mačeha slovenski Istri. Vse skupaj kaže na kolonialen odnos. Slovenska Istra veliko daje Slovenji in zato si zasluži najboljšo vodo iz izvira, ne pa iz umetnega jezera Padež," je še nadaljeval svojo misel.
Ob tem je opozoril, da naj bi bila sedanja cev iz Rodika proti vodarni Rižana (ki jo v svojem predlogu namerava uporabiti država), premajhna, "saj je maksimalni pretok 120 l/s". "Ko je vodostaj reke Rižane nizek in izdatnost izvira majhna, se že koristi voda iz Brestovice na Krasu," trdi Stepan.
Ministrstvo kot dodatni vir za slovensko Istro predlaga akumulacijo Padež. (foto: posnetek zaslona 24UR)
"Brkinci Padeža ne damo"
Na drugi strani Brkinci branijo Padež. Kot pravijo, je "stvar obšla lokalno prebivalstvo", poleg tega pa nekatere okoliške vasi sploh nimajo urejene vodooskrbe.
"Zanima me, kdo je gospodom, ki še na zemljevidu ne znajo pokazati, kje Padež je, podelil mandat, da se odločijo o tem, da je to edina razumna rešitev," se v pismu, ki smo ga prejeli v uredništvu, sprašuje Ana Polh. Kot trdi, v Padežu že ob kratkotrajni suši ni vode, potoki pa naj bi bili prazni.
"Glede na to, da se bistriški in kraški vodovod zaključita nekje na Kozinskem, sta torej le streljaj od Obale. Strokovnjaki pravijo tudi, da je vodnih zalog dovolj za vzdrževanje Obale, vendar ne, Obala želi svoj avtonomni vodni vir in to ne na obalnem območju, temveč v 50 km oddaljenem brkinskem Padežu. Očitno je na vidiku privatizacija vodnih virov?!" še razmišlja Polhova.
Kako odgovarjajo na ministrstvu?
Ministrstvo za okolje pojasnjuje, da v igri ni nikakršne privatizacije: "Vodni vir bo v lasti države in bo na razpolago za potrebe vodooskrbe Obale in kraškega zaledja."
Kot pravijo, je bila rešitev predstavljena vsem županom občin slovenske Istre in kraškega zaledja. "Odgovorni delavci MOP so si sredi meseca maja ogledali lokacijo in se pri tem srečali tudi z nekaterimi predstavniki lokalnih skupnosti na območju. Formalna komunikacija bo stekla po obnovi dokumentacije, ko bomo lahko natančno predstavili predlagano rešitev," na okoljskem ministrstvu odgovarjajo na očitke, da je "zadeva obšla lokalno prebivalstvo".
Zatrjujejo, da je v Padežu vode dovolj. Izdelane so bile namreč ustrezne hidrološke študije, ki so izkazovale zadostne količine vode za predlagani namen. "Te analize bodo v prihodnje novelirane, vendar ne pričakujemo večjih sprememb parametrov."
Je možno cevi napeljati kar v Vanganelsko jezero?
Na ministrstvu zatrjujejo, da bo voda iz zajetja Padež enako kakovostna kot iz kateregakoli drugega vira, in sicer z uporabo tehnike ultrafiltracije in drugih sodobnih načinov priprave pitne vode.
Na Stepanov 'cenejši' predlog, da namesto umetne zajezitve Padež država napelje cevi kar v najbližje Vanganelsko jezero pri Kopru, "če ji je že tako težko in drago zagotoviti kakovostno vodo", pa odgovarjajo, da "slovenska Istra potrebuje stabilen in kvaliteten vir za oskrbo s pitno vodo, kar omenjena rešitev ni".
Komentiraj
sam pa bom moral še vedno loviti deževnico v štirno, ker vodovoda še vedno nimam, tako kot še nekaj vasi, ki leži tik nad bodočo akumulacijo.
Vladajoči nam pravijo, če dovolite jez, vam naredimo cesto, vodovod in kanalizacijo. Zanima me, kaj si ti VSEVED žrtvoval, da si vse to dobil? Verjetno nič
za nagrado si dobil še hitri internet, ki je za nas le v sanjah. Verjetno boš zadovoljen tudi takrat, ko bom jaz v prvem varnostnem pasu. Ne bom smel saditi krompirja na njivo,
zato, da si boš ti lahko pral jajca, vaši parki pa bojo bujno zeleni sredi največje suše. Verjetno boš zadovoljen tudi takrat, ko mi bo cevovod v 10m koridorju presekal mojo gozdno parcelo in si bom moral kurjavo kupit. Skratka malo razmili prej ko kaj napišeš, vodo potrebujemo vsi to je dejstvo. V Rodiku se srečata brestoviški in rižanski vodovod, kmalu bo narejena navezava še na bistriški, torej je vez z Obalo že vspostavljena. Vseved ker predvidevam da si dober gospodar, ali bi šel delat novo zajetje, ki je 15km oddaljeno od Rodika? Se pravi da moraš narediti zajetje z cevovodom na novo, ali bi uporabil vire, ki so ti že na voljo? Verjamem, da je takih vsevedov še veliko. Nihče ni rekel, da Brkinci nasprotujemo temu, da ima Obala vodo, mora jo imeti, tako kot vsi. Ne bomo pa pustili, da bomo žrtveno jagnje prej , kot bodo vse druge bolj ugodne rešitve izključene.
Ob vseh mnenjih ne gre za pozabiti, da obalni del dobiva vodo tudi iz Hrvaške, ki jo med drugim drago plača Rižanski vodovod oziroma občani, ta voda je ob raznih nevihtah pogostoma motna in žal tudi polna drobcev kamenja, kar občutijo naši filtri na pipah. Vse o problematiki oskrbe z vodo in raznih vodnih virov v Slovenski Istri je bilo objavljeno v pričujoči publikaciji že leta 2008 in sicer:
mvd20.com/LETO2008/R25.pdf
80% vode gre v sanitarne namene in rižanski zmeneti zavračajo katerikoli drugi vir razen svojega. Ga zaračunajo, ko pa vode ni, pa je treba varčevati. Slovenska Istra ima 200 vodnih virov o katerih ni besed, nadalje imamo obilna deževja vsaj enkrat na leto, ko lahko zajemamo deževnico v kapnice, pa ni tega interesa. Mislim, da je napočil čas za temeljito prevrednotenje ravnanja z vodo in koncesijska razmerja.
Istra vodo ima.
Poseben problem pa so občinski administratorji, ki bi želeli z vodo služiti prek komunalnega prispevka. To je tako, da državljani prispevamo v proračun prek davkov, država in lokalna skupnost gradi s tem denarjem infrastrukturo, tudi vodno. Ko pa se želiš dodatno (pomeni, da sem osnovni komunalni prispevek že plačal) priključiti na rižanski vodovod, pa bi ti zaračunali delež vse vodne infrastrukture, ki je nastala tudi s tvojim denarjem.
Hm, malenkost, ko bom velik bom šef kakšnega občinskega Urada. Priložnosti so fantastične; toliko je možnosti kako še pobrati denar od ištrijanov, ki so itak dosti potrpežljivi.