V kampanjo pred nedeljskim referendumom o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je vključenih 33 organizatorjev, med njimi so politične stranke, organizacije civilne družbe in več posameznikov. Pobudniki referenduma so posamezniki in civilnodružbene organizacije pod vodstvom Aleša Primca, zakonu pa nasprotujejo tudi opozicijske parlamentarne stranke SDS, NSi in Demokrati. Med nasprotniki so tudi nekatera zdravniška združenja, med drugim Katoliški zdravniki.

Kot so njihovi predstavniki nanizali na današnjem soočenju, jih skrbi zlasti, da je zakon slabo pripravljen in nedorečen, zato so prepričani, da bo dopuščal zlorabe. Hkrati so prepričani, da bo ustvaril pritisk na ranljive in umirajoče, da se poslovijo čim prej. V SDS in Demokratih so menili, da bi morali v Sloveniji najprej urediti zdravstvo in paliativno oskrbo.

"Slovenija nima urejene paliativne in tudi ne dolgotrajne oskrbe, ljudje v stiski nimajo zagotovljene podpore, ki bi jim omogočila resnično izbiro. (...) Če paliativa ni dostopna, odločitev za smrt ni izraz svobode, ampak posledica stiske," je med drugim strnil tudi Marko Lotrič, predsednik stranke Fokus. Zlasti predstavniki zdravnikov pa so izpostavljali svoje poslanstvo, ki je varovanje življenja. Opozorili so tudi na široko nasprotovanje zakonu na strani zdravniške stroke.

Na drugi strani so predlagatelji in podporniki zakona koalicijske Gibanje Svoboda, SD in Levica ter Mi, Socialisti, eden najglasnejših podpornikov in pobudnik zakonodaje s tega področja v Sloveniji pa je društvo Srebrna nit. Ti so na očitke odgovarjali, da so do zakona prišli na podlagi večletne široke javne razprave o tem področju in da sta med pisci zakona tudi dva zdravstvena strokovnjaka. Da so upoštevali mnenja zdravniške stroke, pa po besedah Tereze Novak iz Svobode kaže tudi dejstvo, da zakon ne vsebuje možnosti evtanazije, saj zdravniki pri tem niso želeli sodelovati.

Eden ključnih argumentov podpornikov zakona je bil, da so se ljudje na posvetovalnem referendumu večinsko odločili, da si želijo uzakonitve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Hkrati pa so poudarjali, da zakon nikomur nič ne vsiljuje ali jemlje. Omogoča pa tistim, ki si te pravice želijo, da se v stanju, ko medicina zanje ne more več ponuditi odgovora in trpijo, poslovijo pod svojimi pogoji, obdani s svojci. 

Nasprotniki so na drugi strani svarili pred možnimi zapleti pri vzetju učinkovine, zaradi česar lahko na koncu trpijo tako bolniki kot svojci. Obenem pa jih skrbi širši vpliv zakona na družbo, saj da bo dal slab signal tudi tistim, ki želijo svoje sicer rešljive stiske rešiti s samomorom, kot je med drugim dejala klinična psihologinja Valerija Bužan. Nasprotniki zakona, med njimi SLS, tako menijo, da je treba trpečim ponuditi sočutje in pomoč. Prav tako jih je več opozorilo na ustavno določilo o nedotakljivosti življenja.

Ne gre za invalide in starejše, gre za umirajoče v terminalni fazi, pa so odgovarjali podporniki zakona. Zlasti v SD, Levici in Piratih so izpostavljali, da želijo, da ima posameznik pravico, da odloča o svoji smrti, ne pa da o tem odloča skupnost, prav tako ne Cerkev ali zdravništvo. Mora biti pa lečeči zdravnik vpleten v proces, saj je "temelj podelitve te pomoči zdravstveno stanje", je pojasnil Andrej Pleterski iz Društva Srebrna nit.