V obdobju med letoma 2007 in 2017 je registrirana poraba alkohola v Sloveniji po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) znašala najmanj 9,5 (leta 2013) in največ 11,5 (leta 2015) litra čistega alkohola na prebivalca Slovenije, starega 15 let ali več.

Po podatkih iz zadnjega poročila NIJZ je v letu 2016 vsak prebivalec Slovenije, starejši od 15 let, v povprečju spil 78 litrov piva, 48 litrov vina in dva litra žgane pijače. S tem se Slovenija že desetletja uvršča nad povprečje EU in Evropske regije Svetovne zdravstvene organizacije. Po letu 2015 je registrirana poraba alkohola po predhodnem porastu ponovno upadla in je znašala za leto 2017 10,1 litra čistega alkohola na prebivalca Slovenije.

Problematične pivske navade Slovencev

Po podatkih iz anket velika večina odraslih prebivalcev Slovenije pije alkohol v mejah manj tveganega pitja. Kljub temu so pivske navade Slovencev po oceni specialistke psihiatrije z NIJZ Mercedes Lovrečič problematične.

Na vsakih deset prebivalcev Slovenije v starosti med 25 in 64 let jih je v letu 2016 sedem pilo alkohol v mejah manj tveganega pitja, eden je pil alkohol čezmerno, dva pa sta vsaj že leto dni abstinirala. Se je pa vsak drugi prebivalec Slovenije v letu 2016 visoko tvegano opil.

Moški manj abstinirajo, pijejo alkohol pogosteje in v večji meri v primerjavi z ženskami, kar velja za vse države in regije v svetu. Moški imajo tako pogosteje težave zaradi alkoholom v primerjavi z ženskami. Najvišji delež čezmernih pivcev pa je v starostni skupini med 55 in 64 let in med tistimi s poklicno izobrazbo.

Tudi delež tistih, ki so se visoko tvegano opijali, je bil višji med moškimi v primerjavi z ženskami, najvišji pa v starostni skupini 25 do 39 let in med tistimi s srednješolsko izobrazbo. Čezmerno pitje alkohola sicer s starostjo narašča, medtem ko visokotvegano opijanje s starostjo upada.

Po podatkih NIJZ načeloma velja, da so moški spol, nižji socioekonomski status in nižja izobrazba dejavniki tveganja za težave v povezavi z alkoholom. Kot je opozorila Lovrečičeva, pa v zadnjem času narašča tudi tvegano vedenje v povezavi z alkoholom pri ženskah, in to predvsem pri tistih z višjo izobrazbo.

Tveganje za smrt zaradi alkohola večje v vzhodni Sloveniji

Lovrečičeva razloge za visoko porabo med drugim pripisuje dostopnosti do alkohola, ki je v Sloveniji povsod velika, še večja pa v okoljih, kjer pridelujejo vino, pivo ali žganje. Poleg dostopnosti so v ospredju tudi socioekonomske neenakosti. "Zaradi vsega navedenega imajo prebivalci vzhodne Slovenije skoraj dvakrat večje tveganje za smrt izključno zaradi alkohola v primerjavi s prebivalci zahodne Slovenije," je opomnila.

V Sloveniji po njenih navedbah vsak dan iz vzrokov, povezanih izključno z alkoholom, v povprečju umreta vsaj dve osebi. V obdobju 2011 do 2016 smo imeli v Sloveniji skupno 5192 smrti izključno zaradi alkohola, od tega 4104 moških in 1088 žensk. Stopnja umrljivost izključno zaradi alkohola pa je bila pri moških šestkrat višja kot pri ženskah. Dobra polovica omenjenih je umrla pred 65. letom starosti.

Kot je dodala, pa bi bile številke umrlih zaradi alkohola še bistveno višje, če bi upoštevali vse smrti, kjer je alkohol le eden od vzrokov zanjo.

S celovito mednarodno strategijo do spremembe odnosa do alkohola

Med razlogi za takšne pivske navade Slovencev direktor inštituta Utrip Matej Košir izpostavlja zlasti preveč toleranten odnos do alkohola. To po njegovi oceni velja tudi za politične odločevalce na evropski ravni, vzroke za to pa vidi tudi v pritiskih alkoholne industrije v številnih državah.

Tako kljub številnim pozivom Evropskega parlamenta, članic EU, med njimi tudi Slovenije, Svetovne zdravstvene organizacije in nevladnih organizacij v celotnem mandatu obstoječe Evropske komisije ni bila pripravljena in sprejeta nova evropska alkoholna politika, je pojasnil.

Rešitve opisanih izzivov Košir med drugim vidi v doslednejšem izvajanju in nadziranju prodaje alkoholnih pijač mladoletnim in vidno opitim posameznikom, licenciranju prodaje in prepovedi oglaševanja alkoholnih pijač ter nasploh v ozaveščanju o problematiki.

V splošnem pa je preveč toleranten odnos družbe do pitja alkohola po mnenju Koširja možno spremeniti le s celovito mednarodno, nacionalno in lokalno strategijo na področju alkohola. Je pa Košir ob tem izpostavil tudi vlogo staršev, med katerimi se številni na pitje alkohola s strani svojih otrok odzivajo preveč permisivno.