"Po ruski invaziji na Ukrajino je bilo jasno, da se bodo razmere na vzhodu Evrope dodatno zaostrile. Neko novo obliko hladne vojne med Zahodom in Rusko federacijo (RF) smo opazovali tudi po padcu berlinskega zidu. S kopičenjem NATO orožja na mejah z Rusko federacijo in po ruski aneksaciji Krima ter zasedbi Donbasa smo prišli do točke preloma, ki je rezultirala v rusko-ukrajinskem spopadu. Hladnovojno ravnotežje se je prevrnilo, zato je bila previdnost Zahoda pri dovoljenju uporabe orožja na ozemlju RF zadnja črta, ki je še preprečevala še večjo eskalacijo konflikta. Z Bidnovim dovoljenjem se je to ravnovesje dokončno porušilo, kaj sledi pa je predvsem zelo velika negotovost za celoten svet," pojasnjuje Vatovec.

Biden nas pred odhodom spravlja v najbolj napeto situacijo po kubanski raketni krizi.

Borell že sili EU na ta vlak.

A smo normalni? Nekaj oseb v jeseni svojih življenj kocka s prihodnostjo celotnega človeštva…

Mir, ne vojne nam dajte!

— Matej T. Vatovec ???????? (@Matej_T_Vatovec) November 18, 2024

Na vprašanje, ali  ga skrbi, da bi se lahko zgodil oboroženi konflikt, ki bi prerasel v globalno vojno, odgovarja pritrdilno. "Skrbi me, zagotovo. Ali je realno? To pa težko špekuliram. Dejstvo pa je, da smo bili zaradi tega prvič v zgodovini priče uporabi medkontinentalnih balističnih raket v vojni, kar zagotovo ni dobra popotnica za zaključek konflikta. Ves čas namreč opozarjam, da je potrebno doseči premirje, ne pa spodbujati eskalacije konflikta. Dovoljenje za uporabo raket dolgega dosega ter dobava protipehotnih min sta ravno to - katalizator konflikta," je prepričan.

Pri tem izpostavlja tudi vlogo Evropske unije. "Evropska unija je med kladivom in nakovalom. Največjo ceno za rusko-ukrajinski konflikt plačujemo predvsem Evropejke in Evropejci. Koristi pa ima izključno orožarska industrija in centri moči v ZDA. Tako da ja, EU je zavzela vlogo koristnega idiota za ZDA, namesto da bi se postavila kot mediator oziroma garant tega, da pride do diplomatske rešitve spora."

Ali se trenutne generacije voditeljev tako v svetu kot v Sloveniji sploh zavedajo odgovornost za dolgoročne posledice svojih odločitev? "Kar opazujemo, bi nas moralo predvsem spodbuditi k razmisleku o tem, komu služijo svetovni voditelji? Čigave interese zastopajo? Interese ljudi, ki bi jih naj predstavljali, ali interese lobijev, ki jih plačujejo? To predvsem velja za ameriško administracijo, kar najbolj plastično predstavi problem tega, da bi politiko financirali zasebniki in podjetja. Tako Demokrate kot Republikance znatno financirajo različne interesne skupine - tudi Nacionalna orožarska zveza (NRA). Od tu naprej je matematika jasna. Moje stališče tu je jasno: politiki nismo izvoljeni za zagovarjanje partikularnih interesov kapitala, v tem primeru orožarske industrije, temveč interesov ljudi. Nihče, ne Rusi, ne Ukrajinci, ne Evropejci in ne Američani, nima nič od te vojne in od njenega nadaljevanja," meni Vatovec, ki je obenem prepričan, da se lahko katastrofo, v katero nas pelje takšna politika, prepreči  samo z resno diplomacijo. 

"Danes je jasno, da Ukrajina te vojne ne bo zaključila brez ozemeljske izgube. Vendar tudi če zaključimo ta konflikt, se stvari ne bodo spremenile. Tako NATO kot Ruska federacjia bodo še vedno kopičile orožje, tudi jedrske kapacitete in nadaljevale tekmo brez dna. Imamo mednarodne dogovore o jedrski neproliferaciji, o prepovedi medcelinskih raket itd., h katerim seveda ne pristopata glavna krivca za hladno vojno, ki še vedno traja - ZDA in Rusija," opozarja poslanec.  

Glede na to, da je njegov poziv k miru naletel na mešane odzive - za nekatere so takšna prizadevanja znak "putinizma" in "rusofilstva", popuščanja agresorju ipd. - pa meni, da se pozivov k miru ne more povezovati z eno ali drugo stranjo. "Ne razumem, kako lahko poziv k miru povezujemo z eno ali drugo stranjo. Maksimalno sem kritičen do NATA kakor tudi do Ruske federacije. Putin je približno enak jastreb kot ameriški predsedniki. Gre za geopolitiko in neke vrste imperializma, krivda je pa deljena," poudarja Vatovec, ki meni, da bi morala Slovenija spodbujati dialog med sprtimi stranmi. "Absolutno. In to zagovarjati tudi v institucijah, kjer imamo glas - EU in tudi OZN."

Na vprašanje, kje so mladi, ki bodo največja žrtev današnjih odločitev, in ali je presenečen, da ni pacifističnih množičnih gibanj v času, ko človeštvo pospešeno drvi v jedrsko vojno, pa poslanec odgovarja: "Mladi so, tudi organizirani in glasni. Vendar ne pridejo v mainstream. Če pogledamo samo na aktivizem v zvezi z izraelskim genocidom nad Palestinci, ni moč reči, da mladi niso angažirani. Je pa res, da se centri moči in žal tudi marsikateri medij odločajo ta gibanja zatirati. Samo poglejte, kaj počnejo v Nemčiji in tudi ZDA, kjer pro-palestinske protestnike, ali pa, če želite, nasprotnike genocida, preganjajo kot kriminalce. Podobno je tudi glede mirovnikov. Kot ste že sami izpostavili, je vsakršno nasprotovanje zalaganja Ukrajine z orožjem označeno kot "rusofilija". V resnici gre za najbolj razumno stališče: zahtevo po miru."