Srečko Kosovel bi danes praznoval 115 let.

"Lahko rečem, da vsakodnevno dihamo z njim, zlasti na Sežanskem, saj se po njem imenujejo vsi pomembni zavodi, od Kosovelove knjižnice do Kosovelovega doma, osnovna in srednja šola, imamo Kosovelovo domačijo v Tomaju, na Ljudski univerzi v Sežani pa je javnosti na ogled Kosovelova spominska soba," je povedala Svetina Terčon.

Najpomembneje je, da vsi ti javni zavodi tudi medsebojno sodelujejo, tako kot bi si verjetno želel pesnik Krasa Srečko Kosovel.

Svetina Terčon

"Mislim si, da je v teh časih še bolj aktualen kot v času, v katerem je živel v svojem kratkem življenjskem obdobju. Njegova avantgarda v današnjem času živi in je tudi potrebna, njegove pesmi takrat niso pomenile toliko, kot pomenijo danes. Pesnik je namreč živel v obdobju, ko je bila miselnost vendarle dokaj tradicionalna," je še dejala direktorica Kosovelove knjižnice.

Prepričana je, da bi bil danes, če bi sedaj živel, med mladimi zelo priljubljen, saj je bil "ravno takšen, kot so mladi danes, ki so radovedni, znajo biti ustvarjalni in iščejo poti, da iz tistega intimnega in individualnega sveta vendarle želijo biti prepoznavni tudi v družbenem okolju".

Srečko Kosovel se je rodil leta 1904 v Sežani. Kmalu po njegovem rojstvu se je družina preselila v Pliskovico, leta 1908 pa v Tomaj, kjer so živeli v šoli.

Pri Kosovelovih je bilo veliko zanimanja za umetnost. Kosovel je prvič objavil svoj spis kot 11-leten otrok v otroškem listu Zvonček, v katerem opisuje Trst. Po opravljeni osnovni šoli se je leta 1916 vpisal na realko v Ljubljani, kjer je začel sodelovati v srednješolskem literarnem krožku in v dijaških glasilih. Izdajati je začel tudi tiskan dijaški list Lepa Vida in zbral v njem vrsto mladih, vendar ga je moral zaradi neplačanih dolgov ustaviti.

Ko je leta 1922 maturiral, se je odločil za študij slavistike, romanistike in pedagogike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ob sodelovanju z različnimi literarnimi in drugimi revijami je pripravljal tudi zbirko Zlati čoln, ki pa ni izšla.

Sprva je pesnil pod vplivom moderne, prevladujoči motivi v njegovih pesmih so kraška pokrajina, mati in smrt, pogosto s simbolnim pomenom. Tako najobsežnejši del njegovega pesništva govori o Krasu, zaradi česar ga imenujejo tudi "lirik Krasa". Nato je Kosovel prešel v ekspresionizem in razvil vizionarno, družbeno in religiozno tematiko z osrednjo idejo o osebni in kolektivni apokalipsi.

Umrl je 27. maja 1922, star komaj 22 let.