Ne glede na to, kako ga kadite, tobak je nevaren za vaše zdravje. V nobenem tobačnem izdelku ni varnih snovi, od acetona in katrana do nikotina in ogljikovega monoksida. Snovi, ki jih vdihnete, ne vplivajo samo na pljuča, ampak na celotno telo. Kajenje lahko privede do številnih zapletov v telesu in dolgoročnih negativnih učinkov na organe. Čeprav lahko kajenje v nekaj letih poveča tveganje za številne težave, so nekateri telesni učinki takojšnji. V pričujočem strokovnem prispevku boste izvedeli mnogo o tem, kako sestavine tobaka, predvsem nikotin, vplivajo na vaš centralni živčni sistem in ostale telesne sisteme. Poleg tega boste pridobili informacije o nikotinski odvisnosti in simptomih odtegnitve nikotina.
RAZMIŠLJATE, DA BI NEHALI KADITI? Preverite, kaj nikotin povzroča vašemu telesu, in odločitev bo lažja
Trendi
Tobačni dim je neverjetno škodljiv za vaše zdravje. Ni varnega načina kajenja. Če cigareto zamenjate na primer s cigaro, klasično pipo ali vodno pipo oziroma šišo, se ne boste izognili tveganju za zdravje.
Cigarete vsebujejo približno 600 sestavin, veliko pa jih najdemo tudi v cigarah in pipah. Po navedbah Ameriškega združenja za pljuča te sestavine izgorijo in ustvarijo več kot 7000 kemikalij. Mnoge od teh kemikalij so strupene in vsaj 69 jih je povezanih z rakom.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pojasnjuje, da je v Sloveniji tobak med dejavniki tveganja najpomembnejši preprečljiv vzrok smrti. Vsako leto zaradi bolezni povzročenih s kajenjem umre skoraj 3.600 prebivalcev Slovenije ali skoraj 10 vsak dan, od teh jih četrtina umre že pred 60. letom starosti.
V Združenih državah Amerike je stopnja smrtnosti kadilcev trikrat višja od stopnje smrtnosti ljudi, ki nikoli niso kadili. Center za nadzor in preprečevanje bolezni (Center for Disease Control and Prevention, CDC) pravi, da je kajenje najpogostejši vzrok smrti v ZDA, ki ga je mogoče preprečiti. Čeprav učinki kajenja morda niso takojšnji, lahko zapleti in škoda, ki jo povzroči kajenje, trajajo več let. Dobra novica je, da lahko opustitev kajenja izniči številne učinke.
Centralni živčni sistem
Tobak je, tako kot kofein in alkohol, močno infiltriran v življenje posameznika.
Droge so rastline ali substance naravnega ali sintetičnega izvora, ki vplivajo na delovanje osrednjega živčnega sistema in tako vplivajo na delovanje možganov, spreminjajo zaznavanje, počutje, zavest in vedenje. Delimo jih na dve skupini, in sicer na dovoljene droge, kot so na primer tobak, kofein in alkohol, ter na prepovedane droge, kot so na primer kokain, amfetamin in heroin.
Aktivna sestavina tobaka je nikotin, ki doseže vaše možgane v nekaj sekundah. Je glavna zasvojljiva substanca tobaka in ima edinstven dvofazni oziroma dvojni učinek.
Razlika med stimulansi (imajo poživilen učinek), sedativi/depresorji (povzročajo omamljenost in imajo sproščujoč učinek) in halucinogenimi substancami (imajo efekt izkrivljene predstave oziroma prividov) ni vedno točno določena. Večina substanc ima namreč zgoraj omenjeni dvojni učinek.
Inhaliran v kratkih potegih ima nikotin stimulativni učinek, medtem ko dolgi in globoki potegi učinkujejo pomirjevalno. Zato je kajenje včasih poživljajoče, včasih pa pomirja in blaži stres. Poleg ostalih, predvsem stimulativnih nevrotransmiterjev oziroma živčnih prenašalcev v možganih, nikotin namreč spodbuja tudi sproščanje endorfinov, ki spadajo med tako imenovane hormone sreče in so najverjetneje krivi za visok potencial zasvojljivosti te droge.
Nikotinska odvisnost
Odvisnost od nikotina je telesna, kar pomeni, da redni uporabniki tobaka fizično hrepenijo po tej kemikaliji, in mentalna, kar pomeni, da si uporabniki zavestno želijo občutiti učinke nikotina. Poleg tega je ta odvisnost tudi vedenjska. Ljudje začnejo redno uporabljati tobak v določenih situacijah, na primer po obrokih ali takrat, ko so pod stresom.
Dejanja, ki jih ponavljamo, dobijo ustaljeno obliko, ki se imenuje navada. Gre za vedenje, ki postane del naše vsakodnevne rutine. Navade v splošnem obstajajo, ker nam zagotavljajo ugodnost oziroma priboljšek, ki se ga veselimo. Slabe navade se v možgane zasidrajo, ker služijo biološkim ali čustvenim funkcijam. Pogosto so zatočišče med stresom. Ker tudi te prinašajo neko ugodnost, jih težje opustimo. Zato pristop "preprosto odnehaj" velikokrat ne učinkuje.
Navada postane odvisnost, ko se oseba ne more obvladovati brez določene substance ali dejanja. Odvisniki od drog bodo tako pogosto naredili karkoli, da dobijo novo dozo. Daljša odvisnost navadno vodi v probleme s partnerjem, v službi, finančne težave in mnoge druge. Čez čas preprosta navada, kot je cigaret po kosilu, možgane "sprogramira" tako, da škodljivo substanco razumejo kot koristno in nujno ob določenem času. Nikotin in druge droge vplivajo na del možganov, ki je zadolžen za "nagrajevanje", torej tisti, ki možganom pove, da je nekaj prijetno. Prenehanje s kajenjem, ne glede na to, kako dolgo ste kadili, lahko zelo koristi vašemu zdravju.
Odtegnitev od nikotina
Nikotin ima lahko širok spekter učinkov na možgane, kot so:
- dvig razpoloženja,
- zmanjšanje depresije,
- zmanjšanje razdražljivosti,
- povečanje koncentracije in kratkoročnega spomina,
- ustvarjanje občutka dobrega počutja,
- zmanjšanje apetita.
Nikotin je lahko zasvojljiv tako kot druge droge, vključno z alkoholom, kokainom in morfijem.
Da bi preprečili bolezni, na milijone kadilcev vsako leto poskuša prenehati s kajenjem, vendar posledice odtegnitve nikotina otežujejo opustitev.
Simptomi odtegnitve nikotina
Simptomi odtegnitve nikotina se lahko začnejo kazati v roku 30 minut po zadnji uporabi tobaka in so odvisni od stopnje vaše odvisnosti. Dejavniki, kot na primer kako dolgo ste uporabljali tobak in koliko tobaka uporabljate vsak dan, bodo vplivali na resnost vaših simptomov.
Simptomi odtegnitve nikotina običajno dosežejo vrh v roku dveh do treh dni.
Hrepenenje povzročajo nikotinski receptorji v možganih. Ti receptorji se povečajo kot odziv na preteklo uporabo nikotina. Zaradi njih boste še naprej želeli kaditi. Neupoštevanje teh receptorjev vodi do odtegnitvenih simptomov.
Ko te simptome prezrete, začnejo izginjati. Pogosto izzvenijo v dveh do štirih tednih. Nekateri ljudje jih lahko doživljajo več mesecev.
Odtegnitveni simptomi vključujejo:
- intenzivno željo po nikotinu,
- mravljinčenje v rokah in nogah,
- potenje,
- slabost in krče v trebuhu,
- zaprtje in pline,
- glavobole, kašljanje in vneto grlo,
- nespečnost,
- težave s koncentracijo,
- anksioznost,
- razdražljivost,
- depresijo,
- povečanje telesne mase.
Dihalni sistem
Ko vdihnete dim, vase vdihnete snovi, ki lahko poškodujejo pljuča. Sčasoma ta škoda povzroči različne težave. Skupaj s povečanimi okužbami imajo ljudje, ki kadijo, večje tveganje za kronične nepovratne pljučne bolezni, kot so:
• Emfizem oziroma uničenje zračnih vrečk v pljučih;
• Kronični bronhitis oziroma trajno vnetje, ki prizadene sluznico dihalnih cevi pljuč;
• Kronična obstruktivna pljučna bolezen (angleško chronic obstructive pulmonary disease, KOPB) oziroma težko obolenje, ki človeku krade dih, počasi in vztrajno, dokler bolnik življenja ne ohranja le še po zaslugi dolgotrajnega zdravljenja s kisikom na domu;
• Pljučni rak oziroma drugo najpogostejše rakavo obolenje na svetu glede pojavnosti in najpogostejše glede smrtnosti;
Odtegnitev tobačnih izdelkov lahko povzroči začasno nelagodje pri dihanju, saj se pljuča in dihalne poti začnejo zdraviti. Povečana tvorba sluzi takoj po opustitvi kajenja je pozitiven znak, da se dihalni sistem obnavlja.
Otroci, katerih starši kadijo, so bolj nagnjeni h kašljanju, sopenju in napadom astme kot otroci, katerih starši ne kadijo. Ti otroci imajo običajno tudi večjo stopnjo pljučnice in bronhitisa.
Astma je kronična vnetna bolezen dihalnih poti in ena najpogostejših kroničnih bolezni. Pljučnica (tudi pnevmoníja ali pnevmonitis) je vnetje pljuč, ki v prvi vrsti prizadene mikroskopske zračne mešičke, tako imenovane alveole. Bronhitis je vnetje večjih dihalnih poti in je najpogosteje posledica virusne okužbe.
Srčnožilni sistem
Kajenje v celoti poškoduje vaš kardiovaskularni sistem.
Nikotin povzroči zategovanje krvnih žil, kar omejuje pretok krvi. Sčasoma lahko nenehno zoženje skupaj s poškodbami krvnih žil povzroči periferno arterijsko bolezen (PAB) oziroma nenormalno zožitev arterij, ki ne vključujejo arterij, ki oskrbujejo srce ali možgane, in najpogosteje, vendar ne izključno, prizadene noge, iz česar izhaja njeno drugo ime in to je arterijska bolezen spodnjih okončin, angleško Lower Extremity Artery Disease, LEAD).
Kajenje tudi zviša krvni tlak, oslabi stene krvnih žil in poveča krvne strdke. Skupaj to povečuje tveganje za možgansko kap oziroma nenaden dogodek v osrednjem živčevju, pri katerem je zaradi nezadostne oskrbe možganov s krvjo njihovo delovanje moteno za več kot 24 ur.
Prav tako obstaja večje tveganje za poslabšanje bolezni srca, če ste že prestali operacijo srčnega obvoda, akutni srčni infarkt ali namestitev stenta v krvno žilo.
Operacija srčnega obvoda ali operacija obvoda koronarne arterije (angleško Coronary artery bypass graft surgery, CABG) je operacija, pri kateri uporabijo del (običajno stegenske) vene, s katero naredijo obvod mimo obolele koronarne arterije. Miokardni infarkt oziroma akutni miokardni infarkt, bolj znan pod izrazom (akutna) srčna kap ali srčni napad, je nenadno odmrtje oziroma poškodba določenega področja srčne mišice. Stent je opornica, ki deluje kot drobna vzmet in preprečuje ponovno zožitev arterije.
Vaše kajenje ne vpliva samo na vaše zdravje srca in ožilja, ampak tudi na zdravje ljudi okoli vas, ki ne kadijo. Izpostavljenost pasivnemu dimu za nekadilce predstavlja enako tveganje kot za nekoga, ki kadi. Tveganja vključujejo možgansko kap, srčni napad in bolezni srca.
Integumentarni sistem (koža, lasje in nohti)
Integumentarni sistem je največji sistem našega telesa, ki ga predstavljajo koža, nohti in lasje. Bolj očitni znaki kajenja vključujejo spremembe kože. Snovi v tobačnem dimu dejansko spremenijo strukturo vaše kože. Nedavna študija je pokazala, da kajenje dramatično poveča tveganje za ploščatocelični karcinom oziroma kožnega raka.
Nohti na rokah in nogah niso imuni pred učinki kajenja. Kajenje povečuje verjetnost glivičnih okužb nohtov.
Na lase vpliva tudi nikotin. Študija je pokazala, da povečuje izpadanje las, plešavost in sivenje.
Prebavni sistem
Kajenje povečuje tveganje za nastanek raka ust, žrela, grla in požiralnika. Kadilci imajo tudi višjo stopnjo raka trebušne slinavke kot nekadilci. Tudi ljudje, ki kadijo, a ne inhalirajo dima (ne vnašajo oziroma zajemajo dima v pljuča), se soočajo z večjim tveganjem za nastanek ustnega raka.
Po načinu vdihavanja cigaretnega dima namreč govorimo o pljučnem kajenju, katerega bistveni sestavni del je inhaliranje, ustnem kajenju, pri katerem kadilec le "puha" in ne inhalira, ter o pasivnem oziroma neprostovoljnem kajenju.
Kajenje vpliva tudi na inzulin, zaradi česar je verjetneje, da boste razvili inzulinsko rezistenco oziroma odpornost na inzulin.
O odpornosti na inzulin govorimo, ko se maščobne celice, mišice in jetra ne odzivajo na hormon inzulin, zato telo še naprej kopiči glukozo oziroma krvni sladkor v krvi, namesto da bi ga pretvorilo v glikogen. Slednji je osnovna oblika uskladiščene glukoze, kar pomeni, da predstavlja hranilni vir energije v telesu. Uskladiščen je v mišicah in jetrih. Odpornost na inzulin povzroči previsoke vrednosti krvnega sladkorja in povzroči večje tveganje za diabetes tipa 2 oziroma za od inzulina neodvisno sladkorno bolezen, in zaplete, ki se razvijejo hitreje kot pri ljudeh, ki ne kadijo.
Spolnost in reproduktivni sistem
Nikotin vpliva na pretok krvi v spolovila moških in žensk. Pri moških lahko to zmanjša spolno zmogljivost. Pri ženskah lahko to povzroči spolno nezadovoljstvo zaradi zmanjšanja vlažnosti nožnice in zmožnosti doseganja orgazma. Kajenje lahko zniža tudi raven spolnih hormonov pri moških in ženskah, kar lahko vodi do zmanjšane spolne sle.
Sporočilo za domov
Verjetno se vsi strinjamo, poleg tega pa je tudi dokazano, da kajenje škoduje zdravju na sto in en način. Odvajanje od kajenja je mogoče celo težja naloga, kot je na primer odvajanje od kokaina, saj bi lahko rekli, da je odvisnost od nikotina precej družbeno sprejemljiva odvisnost, kar oteži opustitev kajenja. Podobno je z odvisnostjo od alkohola.
Ker vsako spopadanje z odvisnostjo vzame veliko energije in nas spravlja v dodaten stres, je zelo priporočljivo, da v tem, za nas težkem, a hkrati čudovitem obdobju za naše zdravje, kar najbolj lepo poskrbimo zase. To pomeni, da je v tem obdobju še toliko bolj pomembno, da jemo raznovrstno hrano, ki je bogata s hranili in čim bolj naravna, kar pomeni, da vsebuje malo ali nič dodanega sladkorja in drugih umetnih snovi.
Znano je, da se nekateri ljudje po prenehanju s kajenjem zredijo, kar je med drugim mnogokrat posledica nezaposlenih rok, ki lahko vodi do poseganja po raznoraznih nezdravih prigrizkih. Slednji ponavadi vsebujejo velike količine belega namiznega sladkorja in slabih maščob, kar negativno vpliva na raven sladkorja v krvi, povečuje apetit in uspešno prispeva h kopičenju neželenih kilogramov maščobne mase. Ker podkožna maščoba zelo dobre ve, kako nas ujeziti in jo to spravlja v dobro voljo, se bo nabrala ravno tam, kjer si je niti približno ne želimo.
Zdaj bomo slabše razpoloženi ne samo zaradi hrepenenja po nikotinu, ampak tudi zaradi povišane številke na tehtnici in preozkih hlač. Z ustrezno prehrano lahko med odvajanjem od kajenja zelo vplivamo na občutek lakote, kontroliran kalorični vnos, vitalnost in energičnost ter ohranitev telesne teže ali celo zdravo izgubo odvečnih kilogramov maščobe.
Pri tem ne smemo pozabiti na redno, dovolj intenzivno in za nas primerno vadbo oziroma fizično aktivnost, ki je lahko odlična rešitev za zaposlitev naših rok in vseh ostalih delov telesa ter sprostitev uma. Telesna vadba je naravnost fantastična pomoč pri odvajanju od nikotina in spopadaju z odtegnitvenimi simptomi. Na ta način lahko slabo navado oziroma odvisnost nadomestimo z dobro navado, ki pa seveda ne sme prerasti v odvisnost. S tem namreč ne bomo naredili nič dobrega in ponovno bomo dovolili, da pritiski od zunaj in naša negativna čustva prevzamejo kontrolo nad nami.
S tem, da hrane ne tretiramo kot ventila za sproščanje čustev, ampak jemo zato, da telesu in umu omogočamo kar najbolj optimalno funkcioniranje, in telesu privoščimo ustrezno gibanje in počitek, bomo postali manj dovzetni za kakršnokoli odvisnost. Ljubezen do sebe spodbuja boljšo samopodobo, večjo samozavest, manjšo dovzetnost za stres in večjo sposobnost soočanja s čustvi in kontroliranja čustev … in predstavlja ščit pred odvisnostmi, ki le na kratek rok povzročajo ugodje, na dolgi rok pa nas vedno oropajo tistega, kar nam je najbolj pomembno in to je zdravje, socialni odnosi in zaupanje ter spoštovanje do sebe.
Komentiraj
Regional priporoča
Zadnje z obale
Več kronike
Novo iz Slovenije
BOMO DOBILI ENODNEVNO VINJETO? Uporabljati naj bi se začela najpozneje s tem datumom
A.S.
-
danes ob 17:17
BODO BOJLERJI VENDARLE OSTALI? Koalicijske stranke pozivajo k spremembi pravilnika
T.K.
-
danes ob 16:57
SDS ZA RAZREŠITEV FINANČNEGA MINISTRA: Vložili že osmo interpelacijo v Golobovem mandatu
N.J.
-
danes ob 12:45