Razlike med telesno dejavnostjo, športom in telesno vadbo 

Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije je telesna dejavnost kakršnokoli telesno gibanje, ki ga ustvarijo skeletne mišice in katerega posledica je poraba energije nad ravnjo mirovanja. Sem spadajo na primer domača opravila, kot so pomivanje oken, pometanje, sesanje, umivanje avtomobila, vrtnarjenje … Morda ne boste verjeli, vendar drži, da je poraba kalorij pri polurnem zmernem plesu in pri intenzivnem pospravljanju stanovanja približno enaka. Tudi nošenje nakupovalnih vreč iz trgovine, odnašanje smeti, košnja trave, sekanje in zlaganje drv so domača opravila, ki lahko pomagajo ohranjati mišično moč in zdravje kosti. Opravila, kot so brisanje prahu, obešanje perila, pletje plevela, pometanje pa ohranjajo telo spretno in močno. Ob tem je treba paziti, da so obremenitve enakomerne. Neenakomerne obremenitve lahko vodijo v poškodbe.

Šport in telesno vadbo razumemo kot posebno vrst telesne dejavnosti.

Šport se nanaša na organizirano in načrtovano vadbo. Je igra ali dejavnost, izvedena v okviru javno določenih pravil pri kateri sodeluje ena ali več oseb, pri tem pa tekmuje proti drugim igralcem/udeležencem. Različni motivi za ukvarjanje s športom in želja doseganja dobrih rezultatov sta glavni značilnosti športa. Iz tega sledi, da je tekmovalno plavanje pred množico v dvorani šport, medtem ko je plavanje v morju ali bazenu samo zase le rekreacija. Obstaja veliko vrst športov, skupno vsem pa je, da zahtevajo za udejstvovanje relativno veliko časa in denarja, če že ne kot udeležencu pa kot gledalcu.

Zanimivo je, da je glede prej omenjenega vseeno, kako zahteven je vaš trening. Vadba vam lahko koristi ne glede na njeno intenzivnost. Študija na 24 ženskah, pri katerih je bila diagnosticirana depresija, je pokazala, da je izvajanje vadbe kakršne koli intenzivnosti občutno zmanjšalo občutke depresije. Učinki vadbe na razpoloženje so tako močni, da odločitev, da boste začeli z vadbo ali obratno, da ne boste telovadili, že v kratkem časovnem obdobju vpliva na razpoloženje. V eni študiji so 26 zdravih moških in žensk, ki so običajno redno telovadili, prosili, naj nadaljujejo z vadbo ali prenehajo z vadbo dva tedna. Tisti, ki so prenehali z vadbo, so občutili povečanje negativnega razpoloženja.

1. Vadba osrečuje

Dokazano je, da vadba izboljša vaše razpoloženje in zmanjša občutke depresije, tesnobe, žalosti, jeze in zmanjša ali odstrani stres.

Vadba namreč povzroči spremembe v delih možganov, ki uravnavajo stres in tesnobo. Prav tako lahko poveča občutljivost možganov za hormona serotonin in noradrenalin, ki lajšata občutke depresije. Poleg tega lahko vadba poveča proizvodnjo hormonov endorfinov, za katere je znano, da pomagajo ustvarjati pozitivne občutke in zmanjšajo zaznavanje bolečine.

Dokazano je tudi, da vadba zmanjšuje simptome pri ljudeh, ki trpijo zaradi tesnobe. Prav tako jim lahko pomaga, da se bolje zavedajo svojega duševnega stanja in vadijo, da se lažje odvrnejo od svojih strahov oziroma se z njimi soočijo.

2. Pomaga pri hujšanju

Nekatere študije so pokazale, da je neaktivnost glavni dejavnik povečanja telesne mase in debelosti.

Da bi razumeli učinek vadbe na zmanjšanje telesne teže, je pomembno razumeti razmerje med vadbo in porabo energije. Vaše telo troši energijo na tri načine, ki vključujejo prebavljanje hrane, telesno dejavnost in vzdrževanje telesnih funkcij, kot so srčni utrip in dihanje.

Med dietiranjem bo manjši vnos kalorij znižal vaš metabolizem, kar bo upočasnilo izgubo odvečnih kilogramov.

Redna vadba ima na vaš metabolizem nasproten učinek kot dietiranje, saj poveča metabolizem. To pomeni, da boste porabili več kalorij, kar vam bo pomagalo pri hujšanju.

Seveda pa do izgube odvečnih kilogramov ne bo prišlo, če ne boste zaužili manj kalorij, kot jih boste porabili oziroma pokurili.

Poleg tega je zelo pomembno, da kilograme izgubljate na račun maščobe in ne mišične mase.

To najbolj učinkovito dosežete z ustreznim prehranjevanjem, ki med drugim vključuje uživanje zadostne količine beljakovin, izogibanje refiniranim ogljikovim hidratom, pitje zadostne količine vode … in treningom proti uporu oziroma kombinacijo aerobne vadbe z vadbo proti uporu.

4. Poveča raven energije 

Vadba je lahko pravi spodbujevalec energije za zdrave ljudi, pa tudi za tiste, ki trpijo zaradi različnih zdravstvenih stanj in bolezni.

Ena študija je pokazala, da je šest tednov redne vadbe zmanjšalo občutke utrujenosti pri 36 zdravih ljudeh, ki so poročali o stalni utrujenosti.

Poleg tega lahko vadba znatno poveča raven energije pri ljudeh, ki trpijo za sindromom kronične utrujenosti (angleško chronic fatigue syndrome, kratica CFS) in drugimi resnimi boleznimi.

CFS je Center za preprečevanje in nadzor bolezni (angleško Center for Disease Control and Prevention, kratica CDC) leta 1994 opredelil kot bolezen, za katero je značilna trajna ali ponavljajoča se utrujenost, ki se ne izboljša s počitkom in ima za posledico občutno zmanjšanje nivoja delovne, izobraževalne, socialne in osebne aktivnosti v primerjavi z zmogljivostmi pred boleznijo.

Pravzaprav se zdi, da je vadba učinkovitejša v boju s CFS kot druga zdravljenja, vključno s pasivnimi terapijami, kot sta sproščanje in raztezanje.

Poleg tega se je izkazalo, da vadba povečuje raven energije pri ljudeh, ki trpijo za progresivnimi boleznimi, kot so rak, HIV/AIDS in multipla skleroza.

6. Pripomore k zdravju kože

Ko določene vrste kisikovih molekul svobodno potujejo po telesu, povzročajo tako imenovane oksidativne poškodbe, kar pomeni tvorjenje prostih radikalov.

Ko je antioksidantov v telesu manj kot prostih radikalov, pa naj bo to zaradi negibanja ali neustrezne telesne aktivnosti, slabih prehranjevalnih navad, izpostavljenosti škodljivim snovem ali drugih razlogov, oksidacija v telesu povzroči škodo.

Posledice so pospešeno staranje, poškodovane ali mutirane celice, poškodovano tkivo …

Ko antioksidativna obramba telesa ne more popolnoma popraviti škode, ki jo prosti radikali povzročijo celicam, se pojavi oksidativni stres. Ta lahko poškoduje notranje strukture celic in med drugim poškoduje vašo kožo. Čeprav lahko preveč intenzivna in neustrezna vadba prispeva k oksidativni škodi, lahko redna in ustrezna vadba poveča proizvodnjo naravnih antioksidantov v telesu, ki pomagajo zaščititi celice. Vadba spodbudi pretok krvi in povzroči prilagoditve kožnih celic, ki lahko pripomorejo k počasnejšemu staranju kože.

Druga raziskava je pokazala, da je 16 tednov telesne aktivnosti povečalo kakovost spanja in pomagalo 17 ljudem z nespečnostjo spati dlje in globlje v primerjavi s kontrolno skupino. Prav tako jim je pomagalo, da so se čez dan počutili bolj energično. Še več, zdi se, da je redna vadba v povezavi s spanjem koristna še posebej za starejše osebe, ki jih navadno prizadenejo motnje spanja. Kaže, da lahko samo aerobna vadba ali kombinacija aerobne vadbe in vadbe proti uporu enako pripomoreta h kakovosti spanja.

8. Pomaga pri sprostitvi in izboljša kakovost spanja

Redna vadba lahko pomaga, da se sprostite in bolje spite. Kar zadeva kakovost spanja, poraba energije med vadbo spodbuja okrevalne procese med spanjem.

Številne študije o učinkih vadbe na spanje so prišle do podobnih zaključkov.

Ena študija je pokazala, da lahko 150 minut zmerne do intenzivne telesne aktivnosti na teden zagotovi do 65 odstotno izboljšanje kakovosti spanca.

10. Izboljšuje spolno življenje 

Dokazano je, da vadba spodbuja spolno slo. Vadba lahko okrepi kardiovaskularni sistem, izboljša krvni obtok, tonizira mišice in poveča prožnost, kar vse pripomore k izboljšanju vaše spolnosti.

Telesna aktivnost lahko izboljša spolno zmogljivost in spolni užitek ter poveča pogostost spolnih aktivnosti.

Skupina žensk v 40-ih letih je opazila, da so pogosteje doživljale orgazme, ko so v svoj življenjski slog vključile bolj zahtevne oblike vadbe, kot so šprinti, trening z utežmi in Boot Camp, kjer gre za intervalno obliko vadbe, ki je podobna intenzivnim vojaškim treningom in s katero krepite tako moč kot vzdržljivost celotnega telesa.

Tudi v skupini 178 zdravih moških, so tisti, ki so poročali o večih urah vadbe na teden, imeli boljše spolno življenje v primerjavi s tistimi, ki so manj telovadili.

Ena študija je pokazala, da je preprosta rutina šestminutnega sprehoda po hiši pomagala 41 moškim zmanjšati simptome erektilne disfunkcije za 71 odstotkov.

Druga študija, ki je vključevala 78 moških s sedentarnim načinom življenja, je pokazala, da je 60 minut hoje na dan (v povprečju tri dni in pol na teden) izboljšalo njihovo spolno življenje, vključno s pogostostejšimi spolnimi odnosi, ustreznim delovanjem penisa in zadovoljstvom s spolnostjo.