V izjavi za javnost so člani civilne iniciative med drugim povedali, da je občina preslišala njihova opozarjanja na pomanjkljivosti v predlogu OPN, s katerimi se niso strinjali in namesto v interes občanov postopala v interes kapitala. Spomnimo: 13. septembra so člani iniciative župana pisno pozvali, da razmisli o njihovih predlogih glede spremembe predloga OPN. Občina se je na njihove zahteve odzvala 22. septembra in civilni iniciativi izročila svoje odgovore, v katerih pa ni odstopala od pomembnih odločitev v spisanem prostorskem načrtu. Izolska občina je civilni iniciativi sicer obljubila, da bi se lahko določene točke prostorskega načrta spreminjale še po samem sprejemu le-tega, s čimer pa se ti nikakor ne strinjajo. "OPN je prevelikega strateškega pomena, da bi kar tako 'spustili skozi'. Ne moremo ga sprejeti in potem popravljati," je jasna Viktorija Carli. "Verjetno ni z OPN-jem nič narobe, iz ljudi veje nezaupanje," je Novka Jenko citirala Marka Starmana, vodjo Urada za prostor in nepremičnine na izolski občini in dodala, "da člani civilne iniciative vsekakor ne mislijo, da je celoten prostorski načrt slab, vendar zaradi številnih zavajanj s strani občine v zvezi s slednjim tej res več ne zaupajo". "Če je nezaupanje tolikšno, da se bodo ljudje referenduma zares udeležili, pa bomo videli. Za zdaj tega ne more vedeti nihče," še razmišlja Jenkova. Kot že omenjeno, je občina iniciativi ponudila, da bi lahko določene točke prostorskega načrta spreminjali še po njegovem sprejetju, vendar člani civilne iniciative to ponudbo složno zavračajo: "Nobeno odpiranje OPN-ja nas ne prepriča brez ustreznih zagotovil," so jasni.

"Pogajanja so zaključena, od občine nismo dobili konkretnih odgovorov"

Pogajanja civilne iniciative in občine so na tem mestu zaključena. CI je mnenja, da od občine do sedaj ni prejela konkretnih odgovorov, zato od slednje želi, da se zadeva razreši na referendumu. Skladno s tem želi tudi, da občina referendum razpiše in zanj zbere podpise, kar je v njihovi pristojnosti. V kolikor se občina na njihovo pobudo ne bo odzvala, se s strani civilne iniciative obeta pravni spor. "Sedaj je vse na županu, nič ni na nas," dodajajo. "Glede na to da se OPN pripravlja že 15 let, bi ga lahko na občini pripravili pravočasno in pregledno ter javnosti zagotovili dovolj časa za pripombe," zaključuje Novka Jenko.

"Največja težava OPN je uničevanje prvovrstne kmetijske zemlje"

Največjo težavo v novem prostorskem načrtu po mnenju članov CI vsekakor predstavlja nadomeščanje prvovrstnih občinskih zemljišč na območju Droge, Nanožeta in Melije. Kmetje, vključeni v civilno iniciativo, se s takim načinom spremembe namembnosti zemljišč ne strinjajo. Občina naj bi nameravala prvovrstno rodovitno zemljo vinogradov ob obvoznici prepeljati na Barede in Šared ter tam ustvariti nadomestna kmetijska zemljišča. Po izračunih Robija Štulerja, kmetovalec iz Izole, bi tovrstna zamenjava kmetijskega zemljišča od njega zahtevala do 5 krat več dela za 3 krat manjši pridelek od sedanjega. "Tam je drugačna tudi klima. Ne vemo, kako bo z boleznimi. Kmetijstvo mora ostati tudi na spodnjem delu obalne ceste," je jasen. Prav tako člani civilne iniciative težavo vidijo v dvojni rabi zemlje na Belvederju, ki je sedaj v kmetijski rabi, z novim prostorskim načrtom pa bi tam postavili tudi šotorišče. 

Z rdečo so označena kmetijska zemljišča, od koder bi premestili rodovitno zemljo. 

Vsakdo, ki ima zemljo na predvidenih stavbnih zemljiščih, naj bi s strani občine dobil obrazec, s kateri soglaša s spremembo namembnosti zemljišča, ki ga ima v lasti, so še povedali izolski kmetovalci. "Nekateri, ki danes niso prisotni, so ga tudi že podpisali," še dodajajo in poudarjajo, da se sami s tovrstno zamenjavo nikakor ne strinjajo.

Obrazec, ki so ga kmetovalci prejeli s strani občine. 

Težava tudi zelene površine in infrastruktura

OPN naj bi bil po mnenju članov civilne iniciative slabo zastavljen tudi z urbanističnega vidika. "Prostorski načrt predvideva veliko pozidav, veliko turističnih objektov, ne predvideva pa zelenih površin. Kaj se bo ob toliko novih turističnih kompleksih zgodilo na plažah, kako bo ob vseh pozidavah z vročino v mestu?" se sprašujejo člani iniciative. Arhitektka Maja Stepanov omeni še pomanjkljivosti v načrtovanju infrastrukture in spopadanju s podnebnimi spremembami, katerim je prav tako posvečeno premalo pozornosti. Infrastrukturno problematiko bi sami sicer rešili s parkirno hišo pri izolski ogrlici oz. Merkurju, od koder bi avtobus prebivalce prevažal v center, še dodajajo ostali člani.