Potem ko je policija razkrila prve ugotovitve o prometni nesreči službenega vozila predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar, v kateri je predsednica utrpela zlom ključnice, je Urad predsednice podal dodatna pojasnila. Poudarili so, da predsednica kot varovana oseba tudi med dopustom uporablja službeno vozilo, da je bila prisotnost dveh sopotnic odobrena po varnostni presoji ter da preiskava okoliščin nesreče še vedno poteka. Medtem je varnostni strokovnjak Denis Čaleta opozoril, da je bilo obveščanje javnosti pomanjkljivo, saj pomembne informacije niso bile razkrite pravočasno, kar je po njegovem mnenju ustvarilo prostor za ugibanja in dezinformacije. Ob tem je izpostavil tudi vprašanja o prisotnosti dveh sopotnic v vozilu, pojasnilu policije o neupoštevanju varnostne razdalje ter o ustreznosti sistema varovanja predsednice.
SE JE SKRIVALO PREVEČ? Varnostni strokovnjak razkriva, kaj ga pri nesreči predsednice najbolj moti
Slovenija
Kritika komuniciranja z javnostjo
Denis Čaleta z Inštituta za korporativne varnostne študije je bil v oddaji Odmevi na TV Slovenija kritičen do načina informiranja javnosti po prometni nesreči.
"Kadar gre za najvišje predstavnike oblasti, je za javnost pomembna vsaka informacija. In če te informacije niso pravočasne ali pa se z njimi zamuja, se v javnosti vedno ustvarja mnenje, da se nekaj skriva in na to se vedno nalepijo neke dezinformacije," je dejal.
Po njegovi oceni je v prvih informacijah manjkala pomembna okoliščina, da sta bili v predsedničinem vozilu tudi dve osebi, ki jima sicer varovanje ne pripada.
"To je zagotovo informacija, ki bi nekako sodila zraven. Zdaj, ko prihajajo dodatne informacije, vidimo, da to spodbuja neko nelagodje, ali so te osebe upravičeno lahko v vozilu ali ne. Urad predsednice se izgovarja, da je bilo to vprašano varnostno službo, ki je potrdila. Ampak taki primeri so nenavadni," je opozoril.
Po njegovih besedah sicer ni povsem jasnih zakonskih omejitev glede tega, vendar opozarja, da davkoplačevalci sredstva namenjajo za varovanje varovanih oseb, ne pa za prevoz oseb, ki do takšnega varovanja niso upravičene.
Policija preiskuje sum malomarnosti
Generalna policijska uprava (GPU) je sporočila, da je bil vzrok prometne nesreče neupoštevanje varnostne razdalje. Voznik predsedničinega vozila je po doslej zbranih ugotovitvah trčil v zadnji del spremljevalnega vozila.
Policija zaradi tega preiskuje sum povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, o primeru pa je obvestila tudi Specializirano državno tožilstvo (SDT).
Vprašanja o varnostni razdalji in uporabi varnostnih pasov
Čaleta je v oddaji 24ur zvečer na POP TV opozoril, da se mu pojasnilo o premajhni varnostni razdalji zdi nenavadno.
Poudaril je, da varnostni konvoji običajno vozijo zelo tesno skupaj prav zato, da se med vozila ne vključujejo drugi udeleženci v prometu. Zato po njegovem mnenju očitek o premajhni varnostni razdalji odpira dodatna vprašanja.
Ob tem se je vprašal tudi, ali so bili predsednica in obe sopotnici ob trčenju pripeti z varnostnimi pasovi, saj bi bilo glede na poškodbe smiselno preveriti tudi ta vidik dogodka.
Je sistem varovanja predsednice ustrezen?
Varnostni strokovnjak se je dotaknil tudi organizacije varovanja predsednice republike. Po njegovih besedah je zaradi trenutne ureditve v varovanje vključeno manj varnostnikov, ki morajo verjetno delati v več izmenah, kar lahko pomeni večjo utrujenost, še posebej v poletni vročini.
Ob tem se je vprašal tudi, kako pogosto se varnostniki dodatno usposabljajo. "Vse to odpira resno vprašanje, ali je sistem varovanja tak, kot je, ustrezen," je sklenil Čaleta.