V sindikatih pozdravljajo predlog ministra za delo Luke Mesca, da se minimalno plačo zviša za 113 evrov na 1000 evrov neto. Prepričani so, da odraža podražitve hrane in brezalkoholnih pijač. Hkrati si želijo, da se sistemsko zagotovi bolj pogosto izračunavanje minimalnih življenjskih stroškov, da jim bo lahko minimalna plača sledila ustrezneje.
SINDIKATI ZA DVIG MINIMALNE PLAČE: Od Mesca pričakujejo, da bo vztrajal pri predlogu
Slovenija

Predlagano zvišanje minimalne plače je pričakovano in sprejemljivo, je za STA povedal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko. Po njegovih besedah predlog odraža rasti cen hrane, brezalkoholnih pijač, stanovanjskih stroškov, elektrike, "ki so šle v zadnjem obdobju predaleč", hkrati pa znesek določa nad pragom revščine. Ta je lani za samsko osebo znašal 981 evrov na mesec. "1000 evrov neto je najmanj, kar si delavke in delavci zaslužijo," je v tej luči ocenil Zorko.
Na posvetu socialnih partnerjev o uskladitvi minimalne plače, ki ga pričakuje v prvi polovici januarja, bo razprava burna, napoveduje. "Ne pričakujem soglasja, kajti to do sedaj ni bilo doseženo pri nobenem dvigu," je dejal.
Je pa predsednik ZSSS izpostavil, da je bila pri zadnjih dveh usklajevanjih minimalne plače uspešnejša delodajalska stran, ki da ji je minister popuščal. "Tokrat zato pričakujem, da bo ostal pri tem predlogu. On je tisti, ki odloča, ne vlada, ne ministrstvo za finance," je dodal.
Meščevo napoved so pozdravili tudi v Konfederaciji sindikatov Slovenije Pergam. Predsednik te sindikalne centrale Jakob Počivavšek je za STA napovedal, da bodo pri opredelitvi do predlagane višine minimalne plače upoštevali zlasti rast cen hrane in brezalkoholnih pijač, ki je v zadnjih treh letih precej prehitevala inflacijo in dvige minimalne plače.
"Potrjuje se naša kritika dvigov minimalne plače od leta 2022, ki bi morali biti višji, saj je očitno, da so minimalni življenjski stroški v tem obdobju rasli hitreje od minimalne plače," je dejal.
Poleg tega je treba sistemsko zagotoviti bolj pogosto izračunavanje minimalnih življenjskih stroškov, "tako z vidika tega, da minimalna plača realno ustrezneje sledi njihovi rasti, kot tudi z vidika blažitve večjih skokov minimalne plače, ki so posledica večletne odsotnosti izračunavanja novih minimalnih življenjskih stroškov", je pozval. Pogostejše izračunavanje je potrebno tudi zato, da se ohrani manevrski prostor za vsakoletno usklajevanje minimalne plače, saj v trenutnih razmerah glede na razpoložljive podatke o višini minimalnih življenjskih stroškov razpon možne višine minimalne plače znaša zgolj 150 evrov, je še utemeljil.
