Snowden je prispeval k temu, da ljudje vedo, kaj se je zgodilo, in sprožil javno razpravo o zaupanju v vlade, kar je po mnenju Solhjella ena izmed temeljnih zahtev za mir.

V pismu norveškemu odboru za Nobelovo nagrado je Solhjell skupaj s strankarskim kolegom Snorejem Valenom zapisal, da ne odobravata ali podpirata nujno vseh Snowdnovih razkritij, a ga hvalita zaradi razkritja narave in tehnološke zmožnosti sodobnega nadzora.

"Raven prefinjenosti in globine nadzora, ki so mu podvrženi državljani po vsem svetu, nas je osupnila in sprožila razpravo," sta še zapisala v pismu. Dodala sta, da so Snowdnova dejanja privedla do tega, da se je zaupanje in transparentnost znova postavilo za glavni načeli globalnih varnostnih politik.

Snowden je lani objavil dokumente ameriške Nacionalne varnostne agencije in razkril množično razširjen nadzor nad posamezniki in ustanovami v ZDA in po svetu. Glede na podatke portala Wikileaks je Snowden, ki trenutno biva v Rusiji, zaprosil za azil v več državah, tudi na Norveškem.

Solhjell, minister za okolje v levo usmerjeni norveški vladi, ki je lani izgubila volitve, je povedal, da ve za Snowdnovo prošnjo za azil, in menil, da bi jo morali obravnavati v skladu z običajnimi postopki. "To ni vplivalo na odločitev, da se ga nominiral za nagrado za mir," je dejal.

Rok za vložitev nominacij za Nobelovo nagrado za leto 2014 mir poteče 1. februarja. Nominacije lahko vlagajo politiki, odvetniki in univerzitetni profesorji določenih znanosti. Švedski profesor sociologije Stefan Svallfors je Snowdna že julija 2013 nominiral za Nobelovo nagrado, ta nominacija pa še vedno velja za letošnje leto.