Sončna elektrarna na strehi Parkirne hiše Sonce

Živimo preko zmožnosti samoobnove naravnih virov, z drugimi besedami, človek porablja več, kot je Zemlja zmožna proizvesti. Posledica prekomernega izčrpavanja naravnih resursov so med drugim podnebne spremembe, ki so posledica toplogrednih plinov, pa tudi krčenje gozdov, izgube živalskih in rastlinskih vrst, erozije prsti in propadanja ribištva, onesnaževanje s plastiko. Apetiti po naravnih virih zaradi pomanjkanja vodijo v gospodarski stres, kot je inflacija, in konflikte, tudi do vojn med državami.

Tri četrtine emisij toplogrednih plinov izvira iz porabe fosilnih goriv, zato jih bo potrebno postopno opustiti in začeti vlagati v obnovljive vire energije. Primorska je znala v zgodovini svoje naravne vire dobro izkoristiti in marsikdo je mnenja, da bi se v današnjih časih tradicija lahko nadgradila z naprednimi tehnologijami in s sodobnimi energetskimi rešitvami omogočila večjo energetsko samozadostnost.

V Obalno-kraški, Goriški in Primorsko-notranjski regiji je poraba električne energije v gospodinjstvih za četrtino večja od slovenskega povprečja, ki znaša 1,6 Mwh, torej znaša 2 Mwh na prebivalca. Primorska torej ne proizvede dovolj električne energije za pokritje lastnih potreb, ima 3,9 odstotkov vseh slovenskih proizvodnih zmogljivosti, zato je odvisna od prenosnega omrežja.

Stroka stavi na moč sonca, vetra in hidroenergetskih virov, ki naj bi bili na Primorskem še vedno premalo izkoriščeni. Vetrne elektrarne so postavljene izključno na Primorskem, njihov delež skupaj s kapacitetami malih hidroelektrarn znaša 1,8 odstotka vseh slovenskih kapacitet, kar je po mnenju stroke malo, glede na delež regijske površine, ki znaša 21 odstotkov.

Načrt postavitve sončne elektrarne na avtocestnem razcepu Gabrk

Časi so negotovi, geopolitične razmere nestabilne, obnovljivi viri pa zmanjšujejo odvisnost od uvoženih energentov. Lokalna proizvodnja električne energije zmanjša tudi potrebo po dragih in dolgotrajnih nadgradnjah distribucijskega in prenosnega omrežja, povečuje energetsko varnost.

Vendar pa mora biti načrtovanje rabe obnovljivih virov energije (OVE) prilagojeno naravnim danostim in lokalnim razmeram, razvijati jih je potrebno skladno z okoljskimi omejitvami. Noben projekt ni povsem brez vpliva na okolje, je pa mogoče z dobrim načrtovanjem in izbiro tehnologij te vplive znatno zmanjšati. Občine in lokalne skupnosti imajo pri tem ključno vlogo.

Sončna elektrarna na strehi dvorane Burja

Poglejmo Mestno občino Koper. Konec februarja letos so namestili sončno elektrarno na prenovljeno streho dvorane Burja. Do sredine marca bosta sončno elektrarno na strehi dobila OŠ Škofije in Vrtec Škofije, aprila pa še OŠ Šmarje in OŠ Antona Ukmarja. Sončno elektrarno na strehi že imajo OŠ Koper, OŠ Sv. Anton in OŠ Gračišče. Sončno elektrarno ima Parkirna hiša Sonce.

Na splošno so Kraševci in Istrani proti postavitvi vetrnih elektrarn, ki bi povzročile degradacijo okolja. Ministrstvo za naravne vire in prostor pripravlja štiri državne prostorske načrte za polje vetrnih elektrarn na območju sežanske in divaške občine, vendar vsaj v Občini Divača podpirajo postavitev sončnih elektrarn na degradiranih območjih, kot alternativo. Eno tako je znotraj avtocestnega razcepa Gabrk, kjer bo avstrijski investitor postavil sončno elektrarno z močjo 8,5 MW. Še eno sončno elektrarno načrtujejo v opuščenem kamnolomu Laže.

Kamnolom Laže. Foto: Wikipedija/Николай Максимович

Geotermalna in hidrotermalna energija bi lahko imeli večjo vlogo pri ogrevanju in hlajenju stavb, meni stroka. Vendar večji del Primorske nima izdatnih regionalnih vodonosnikov, ki bi bili ugodni za sistem toplotnih črpalk voda-voda. Ključni obnovljivi vir Primorske ostaja sončna energija, elektrarne zanjo je mogoče postaviti na strehah stavb in v degradiranih okoljih brez večjih posegov v prostor. S premišljenim razvojem in lokalnimi pobudami lahko Primorska postane primer dobre prakse trajnostnega razvoja, zmanjša svojo energetsko odvisnost in izboljša kakovost življenja svojih prebivalcev.