Mislila je, da je najhujše že za njo, a nekaj dni kasneje je doživela še en šok. "Danes smo imeli na hodniku tudi žive ščurke," je zapisala bralka v sporočilu, priložila pa tudi fotografije, ki potrjujejo njene besede. "Naj jih bo sram za deratizacijo in dezinsekcijo, ki je zagotovo niso opravili," je ogorčena.

Medtem, ko je odhajala iz bloka, je na hodniku opazila premikajoče se sence. Ko se je približala, je zagledala plazeče se ščurke. In ni edina. O povečani prisotnosti ščurkov poročajo tudi bralci iz drugih predelov Kopra.

"Že spet lezejo ščurki od vsepovsod. Gnus. To je edina beseda, s katero lahko to opišem. Če ponoči vstanem in prižgem luč, se mi prikaže prizor te rjave, bežeče golazni. Včasih se komaj zadržim, da ne bruham. Sprašujem se, kje živim, da se vedno znova soočam s to invazijo odvratnih ščurkov. Vsako jutro vem, da bom najverjetneje zagledala vsaj enega, ki bo hitro izginil za omaro, ali pa kakšnega na hrbtu ležečega, še napol živega,  medtem ko se mi koža naježi od studa. Kljub rednemu čiščenju, zatesnjevanju špranj v stenah in uporabi vseh mogočih sredstev proti insektom se ti stvori vztrajno vračajo," pripoveduje bralka. "Vsako leto isto. In se sprašujem, kako je možno, da sredi mesta doživljamo razmere, ki bolj spominjajo na najbolj zanemarjena okolja?" se sprašuje prebivalka koprske Žusterne.

Ne le nadloga, tudi zdravstveni problem

Dolgoročne rešitve očitno ni na vidiku. Kot zatrjujejo pristojne službe, ki opravljajo dezinsekcijo, učinkovitega insekticida, ki bi popolnoma iztrebil ščurke, ni. Obstoječi pripravki, ki jih spuščajo v kanalizacijo, sicer uničijo žive ščurke, a ne uničijo jajčec, ki preživijo in omogočajo hitro ponovno razmnožitev. Obenem pa stroka opozarja tudi na to, da dezinfekcija, ki se izvaja na javnem kanalizacijskem omrežju, ni dovolj učinkovita, če se sočasno ne izvaja tudi v stanovanjskih blokih in zasebnih objektih. 

Marjetica Koper ob tem opozarja, da se dezinsekcija javnega kanalizacijskega omrežja izvaja, tako kot deratizacija, tri do štiri krat letno. "V večstanovanjskih objektih pa je to naloga upravnikov objektov. Do povečane prisotnosti ščurkov največkrat pride zaradi neizvajanja redne dezinsekcije, ter nepravilnega odlaganja odpadne hrane v straniščno školjko, namesto v namenske zabojnike za biološke odpadke," so zapisali v odgovoru na naša vprašanja. 

Problem je toliko večji, saj ščurki niso le nadloga, ki v marsikomu vzbuja grozo in tesnobo, ampak predstavljajo resno grožnjo za zdravje ljudi. Prenašajo namreč številne bolezni, povezane s fekalijami, zato ob njihovi prisotnosti v stanovanjskih objektih velja posebna previdnost. Na Zdravstveni inšpektorat in Ministrstvo za zdravje smo zato naslovili več vprašanj glede zdravstvenih tveganj obstoječega stanja.

Zanimalo nas je, kako zagotoviti usklajeno izvajanje deratizacije in dezinsekcije med javnimi komunalnimi službami, ki skrbijo za kanalizacijsko omrežje, in upravniki stanovanjskih objektov oziroma zasebniki, saj trenutno vsak izvaja ukrepe ločeno in po svojem časovnem načrtu, kar vodi v ponavljajoče se težave s škodljivci in posledično zdravstvena tveganja za prebivalce. Odgovore bomo objavili, ko jih prejmemo.