Pihalni Orkester Sv. Anton tudi letos nadaljuje tradicijo prvomajskih budnic in z glasbo obeležuje praznik dela. Začeli bodo v Svetem Antonu ob 6.00 in obiskali Čežarje, Pobege, Dom upokojencev Olmo, DEOS, Dom upokojencev Koper. Ob 7.35 bodo v Taverni Koper, nato bodo pot nadaljevali na Škofije in Dekane, Osp, Kubed, Brezovico, Gradin, Žernjovec, Belvedur in Popetre. "Mogoče bomo pa zadnji trenutek dodali še kakšno postajo po poti, če bo čas in možnost z veseljem podaljšamo," navaja Jan Magdić.

Kot poudarja, ima tradicija igranja prvomajskih budnic več pomenov. "Vsekakor je najpomembnejša tradicija obeležitve praznika dela. Skozi leta je opaziti, da ljudem ne pomeni več toliko in da do njega ne čutijo več večjega zanosa. Omejeno je na kres večer prej ter druženje s svojci za 1. maj. Nekateri k temu dodajo pohod z baklami, zastavami in petjem pesmi, drugi z druženjem na organiziranih prireditvah. Mi ohranjamo tradicijo z zbujanjem kar se da velika števila ljudi. Naše izbor skladb pa tudi odraža borbo za pravice delavcev in združevanje ljudi okoli pomembnega gradnika družbe - dela." 

Pihalni orkester Sv. Anton

Tudi za letošnjo prvomajsko budnico so skrbno izbrali repertoar, obenem pa se prilagajajo željam publike. "Veliko se prilagodimo posameznikom na vsaki postaji, večkrat imajo za nas glasbene želje. A vseeno ostajamo zvesti preizkušenemu izboru: Slovenci, Moja domovina, Roblek, San Carlo, če omenimo le nekatere. Nove skladbe dodajamo previdno, saj želimo, da igramo tisto, kar je ljudem všeč, kar jim nekaj pomeni in jih mogoče popelje nazaj v preteklost. Glasba ima veliko emocionalno moč. To opazimo zelo iskreno pri občanih v domovih za starejše, ki se naših nastopov zelo razveselijo. Vedo, kaj so zgradili s svojimi rokami in kaj je lahko alternativa, če povezovanja delavcev ni." 

Odzivi ljudi pričakovano pozitivni. "Običajno so odzivi pozitivni - ploskanje iz balkonov, ploskanje v ritmu ob glasbi, vriskanje ob "pravem trenutku". Malo pozneje se pojavijo tudi turisti, ki nas snemajo s telefoni in tradicijo popeljejo širše v svet. Posebej pa smo veseli in hvaležni druženja z ljudmi, ki poleg našega igranja pripravijo tudi druženje vaščanov."

Pihalni orkester Sv. Anton

Ob tem pa je pomembno, da se ta tradicija ohranja tudi med mlajšimi generacijami. "Pomen tradicij obstaja toliko časa, kolikor časa je ljudem jasno, zakaj so nastale. Če ne bomo predajali naprej pomena delavskega praznika in budnic, mladim to ne bo več samoumevno. Če bomo odrasli na praznik gledali kot na nekaj nepotrebnega, češ, kaj nam bo ta en dan v letu ali "ni več to, kar je nekdaj bilo", mladi ne bodo začutili tega, kar imamo sedaj. Generacije se menjajo, kolektivni spomin bledi. V našem orkestru skrbimo za to, da ustvarjamo spomine, druženje in vezi. Lokalne skupnosti nas lepo sprejmejo in s tem svojim prebivalcem nudijo možnost za grajenje odnosov. Na ljudeh samih pa je, da priložnost sprejmejo in se kljub nepopolnim okoliščinam delavskega razreda podružijo in poveselijo. Mi (mogoče naivno) verjamemo, da bo tradicija obstala in bila podprta s strani vseh vpletenih. Smo pač glasbeniki, po definiciji romantiki."

Pihalni orkester Izola

"Začnemo v starem delu Izole, nadaljujemo na podeželju"

Pihalni orkester Izola bo, kot že vrsto let, tudi na letošnji praznik zgodaj zjutraj poskrbel za tradicionalno prvomajsko budnico in s svojo glasbo prebudil občanke in občane Izole ter okolice. Začnejo ob 6.30 na Trgu padlih ter nadaljujejo pred Dom upokojencev Izola, nato pa v Korte, Malijo in Šared. Ob 11. uri bodo ponovno v Izoli na Manziolijevem trgu. 

"Začnemo v starem delu Izole, nadaljujemo na podeželju (Korte, Malija, Šared) in se nato vrnemo nazaj v Izolo," navaja Dušan Kitić, predsednik KD Pihalnega orkestra Izola. Večinoma bomo lahko slišali koračnice in kakšen valček, ki jih vsako leto menjujejo.

Kot še poudarja, velika večina lepo sprejme ta običaj budnice, a ne vsi: "So pa tudi takšni, ki so - žal - zelo glasni, ko izražajo, da jim ne ustreza, da jih zbuja orkester, čeprav ne začenjamo prezgodaj. Najbolj veseli so nas starejši občani," še dodaja.

Osebno mu tradicija prvomajske budnice pomeni v prvi vrsti lepe trenutke: "spomin na otroštvo, prebujanje pomladi ter druženje z najbližjimi - družino in prijatelji". Tudi Kitiću se zdi pomembno, da se ta tradicija ohranja med mlajšimi generacijami.  "Prvomajska budnica ima v slovenski tradiciji precej globok simbolni pomen, povezan predvsem s praznovanjem praznika dela 1. maja. Čeprav se danes komu zdi zgolj prijeten ali zelo zgodnji glasbeni običaj, budnica še vedno nosi sporočilo praznika: solidarnost, skupnost in praznovanje dela. Vsak kraj ima lahko svoj način izvajanja budnice - svojo godbo, poti, celo repertoar. Zato je to tudi pomemben del lokalne kulturne dediščine," poudarja.