Po besedah predstojnika urgentnega centra Izola Petra Goloba sprejeti protokol ukrepanja partnerske mreže ob množični nesreči na čezmejnem območju pomeni, da bodo v primeru množične nesreče vsi, ki lahko pomagajo, o nesreči obveščeni, tako da bodo lahko pravočasno stekli vsi postopki. Poleg čezmejnega obveščanja o dogodkih je za ukrepanje ob množičnih nesrečah pomembno tudi poznavanje zmogljivosti zdravstvenih ustanov na drugi strani meje, je dodal.

Predstavnica Istarske županije za področje zdravstva in socialnega varstva Gordana Antić je pojasnila, da protokol določa tudi območje, s katerega je v primeru izrednih okoliščin, kot je na primer zaprta avtocesta, poškodovance bolj primerno peljati v Izolo kot v zdravstvene ustanove na Hrvaškem.

Reševalna služba slovenske Istre je v protokol vključena tako, da se njena dispečerska služba aktivira tudi v primeru potreb na hrvaški strani in zagotovi dodatna vozila, je povedal njen vodja Igor Crnić ter ocenil, da gre za velik korak naprej. Dodal je, da so ob spoznavanju organizacije reševanja na Hrvaškem dobili tudi ideje, ki bi jih veljalo vpeljati tudi v Sloveniji, predvsem glede sodelovanja zdravstvenih z drugimi službami.

Protokol so 23. aprila preizkusili tudi s simulacijsko vajo, v kateri so uporabili tudi opremo, nabavljeno s sredstvi iz projekta Max Aid. Gre za ultrazvočni aparat za obposteljni orientacijski pregled bolnikov, dva zabojnika za izvajanje zdravstvenih pregledov in vozilo s prikolico, opremljeno za potrebe množične nesreče.

V projektu Ukrepanje ob množični nesreči na čezmejnem območju Max Aid so sodelovali Nastavni zavod za hitnu medicinu Istarske županije, zdravstveni domovi Izola, Koper in Piran, Splošna bolnišnica Izola in Opća bolnica Pula ter Gasilska brigada Koper in Javna vatrogasna postrojba Umag. Kot pridružena partnerja sta bila vključena tudi Zdravstveni dom Ilirska Bistrica in Klinički bolnički centar Rijeka, saj želijo, da bi pridobljene izkušnje prenesli na čezmejno območje Primorsko-Notranjske regije in Primorsko-Goranske županije.

Projekt, ki se bo končal 30. junija, je sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Hrvaška 2014-2020. Njegova vrednost 441.337 evrov, od tega je 85 odstotkov sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj, 15 odstotkov pa partnerske institucije.